Medpodjetniško spletno poslovanje
March 2001, Avtor: mag. Radoš Skrt, rados@nasvet.com
Novi poslovni model na internetu o katerem se zadnje čase vedno več govori in ki ga nekateri analitiki ocenjujejo kot največjo inovacijo v poslovanju v zadnjih štiridesetih letih, se imenuje medpodjetniško spletno poslovanje.
Začetki elektronskega poslovanja med podjetji segajo v drugo polovico 70-ih let, ko so podjetja začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki preko EDI (Electronic Data Interchange – elektronska izmenjava podatkov).
Toda ker je elektronska izmenjava podatkov potekala preko dragih privatnih omrežij, so si tako obliko poslovanja lahko privoščila le velika podjetja. S prihodom interneta in njegovo množično dostopnostjo ter uporabo internetnih tehnologij pa je elektronsko poslovanje postalo dostopno tudi najmanjšim podjetjem.
Najpomembnejši področji elektronskega poslovanja sta poslovanje med podjetji (business to business B2B ali medpodjetniško poslovanje) ter poslovanje med podjetji in končnimi kupci (business to consumer B2C). B2C model uporabljajo podjetja za poslovanje s končnimi kupci. V tem modelu, vsaj konceptualno ni bistvenih razlik v primerjavi s tradicionalno trgovino. Poglavitna prednost je v tem, da lahko sedaj kupci dostopajo do spletnih trgovin po principu 24/7 in to iz domačega naslonjača. Za kupca ni nobenih časovnih in krajevnih omejitev. Danes zavzema B2C približno 10 odstotkov vse e-prodaje na internetu. V nadaljevanju se bomo osredotočili na e-poslovanje med podjetji, saj le to zajema daleč največji delež, hkrati pa doživlja neverjetno rast. Pri elektronskem poslovanju med podjetji gre za naročanje izdelkov ali storitev po elektronski poti na eni strani ter za opravljanje plačilnih transakcij na drugi. Lahko govorimo tudi o poslovnih odnosih med podjetji v vlogah kupcev in podjetji v vlogah prodajalcev.
Kljub temu, da je B2B poslovanje še v povojih je to najhitreje rastoče področje nove internetne ekonomije; s sabo pa nosi skoraj neizmerljiv potencial. Raziskava, ki jo je opravila družba Boston Consulting Group predvideva, da bo vrednost e-poslovanja na internetu leta 2003 2.800 milijarde dolarjev. Pri podjetju GartnerGroup so veliko bolj optimistični, saj ocenjujejo da bo ta vrednost 7.000 milijarde dolarjev. Medpodjetniško poslovanje bo po raziskavi e-Marketer Global Report leta 2003 predstavljalo 87dstotkov elektronskega poslovanja.
Reorganizacija poslovanja
Ker pa so elektronski trgi, ki se pojavljajo na internetu drugačni od tradicionalnih, fizičnih trgov, so potrebne nove strategije in nova poslovna miselnost. Učinkovita integracija internetnih tehnologij v poslovne procese je eden najpomembnejših izzivov s katerimi se danes soočajo podjetja in njihovi managerji; vedeti je namreč potrebno, da koristi lahko prinese le spremenjen način dela, ne pa tehnologija sama. Težave, ki nastopijo ob uvajanju elektronskega poslovanja, največkrat niso tehnološke narave, temveč organizacijske. Podjetje, ki se odloči za elektronsko poslovanje, mora vse ostale poslovne procese prilagoditi novim tehnologijam, da bo lahko izkoristilo vse prednosti, ki jih le-te ponujajo. Večina podjetij se ne zaveda ali pa ni sposobno zaznati velikih sprememb, ki jih zahteva nova poslovna klima. Če želijo takšna podjetja sploh še obstati na trgu, bodo morala hitro opraviti velike investicije v tehnologijo, ljudi in spremembo poslovnih procesov. Elektronsko poslovanje namreč zahteva vlaganje tako v informacijsko tehnologijo kot tudi izobraževanje zaposlenih in seveda zahtevno prenovo celotnih poslovnih procesov. Podjetje, ki okleva z uporabo elektronskega poslovanja, je izpostavljeno resni nevarnosti, da bo izgubilo trg tako kupcev kot dobaviteljev, ker zaradi klasičnega poslovanja ne bo več stroškovno konkurenčno. Res je, da reorganizacija poslovanja zahteva visoke stroške, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da so le ti znatno manjši kot pa je potencialni korist, ki se ustvarja z zmanjšanjem stroškov in tudi s povečanjem profita.
Prednosti
Medpodjetniško elektronsko poslovanje prinaša številne prednosti. Še zlasti veliko lahko pridobijo majhna in srednje velika podjetja, saj se lahko zaradi nizkih stroškov, ki jih omogoča uporaba internetnih tehnologij povezujejo z večjimi podjetji in s svojo ponudbo konkurirajo na svetovnem trgu. Hitrost transakcij, nižji transakcijski in administrativni stroški, boljše upravljanje s podatki, zmanjšanje stroškov zalog, krajši časi obračanja zalog, krajše dobavne poti, učinkovitejše poprodajne storitve, možnost globalnega poslovanja ter nove tržne priložnosti so le nekatere izmed pozitivnih posledic, ki jih je prinesla uvedba e-poslovanja v podjetjih in zaradi katerih doživlja e-poslovanje eksponentno rast.
Z uporabo interneta postajajo fizične razdalje zanemarljive, kar še posebej velja za neotipljive proizvode (programska oprema, storitve, glasba), ki jih lahko prenašamo preko interneta in jih celo neposredno uporabljamo. Največjo korist imata zabavna industrija ter založniška dejavnost (film, video, glasba, programska oprema, časopisi, revije,ipd.). Medpodjetniško poslovanje ponuja tudi možnost za razvoj popolnoma novih izdelkov ter storitev, hkrati pa odpira možnost prodora podjetjem na nove trge ter možnost globalnega poslovanja, saj lahko podjetje na enak način kakor poslujejo s podjetjem v sosednji ulici, poslujejo s podjetjem na drugem koncu sveta. Podjetje lahko direktno dostopa do ciljnega tržišča in ga oskrbuje z izdelkom, ki ga tržišče želi in potrebuje. E-poslovanje omogoča podjetjem, da se pri prodaji izognejo vmesnim dobaviteljem, da izboljšajo dobavni čas, in da so kupcem na voljo 24 ur na dan 7dni v tednu. Neposredne povezava podjetja s svojimi dobavitelji, ki so lahko hkrati tudi proizvajalci želenega blaga pomeni izločitev stroškov vmesnih posrednikov kot tudi boljše zadovoljevanje potreb podjetja v vlogi kupca. B2B poslovanje zmanjšuje tudi stroške delovne sile, hkrati pa povečuje njena učinkovitost, saj odpade mnogo administrativnega dela, ki je bilo potrebno pri klasičnem načinu poslovanja. Z uporabo sodobnih tehnologij lahko podjetja tudi bolje optimizirajo zaloge, spremljajo njihovo stanje, oblikujejo učinkovit sistem naročanja, sledijo izdelkom na njihovi distribucijski poti, itd.
E-tržnice
Trenutno obstaja na internetu skoraj dva tisoč B2B elektronskih tržnic oz. spletnih strani na katerih se srečujejo potencialni kupci in prodajalci in trgujejo med seboj z različnimi izdelki in storitvami. Online tržnice, ali B2B (business to business) tržnice so javno dostopne internetne strani, kjer se srečuje ogromno prodajalcev in kupcev z namenom, da bi trgovali med seboj. E-tržnice predstavljajo idealno mesto za trgovsko menjavo saj zbližujejo dobavitelje, prodajalce in kupce; podjetjem ponujajo tudi vstopno točko v novo ekonomijo; na novo pa bodo tudi definirale poslovne odnose in medsebojna razmerja med podjetji.
Gartner Group predvideva, da bo do leta 2002 nastalo od 7,500 do 10,000 B2B spletnih tržnic, kjer bodo lahko vsa podjetja kupovala in prodajala najrazličnejše izdelke in storitve, nekatera podjetja bodo takšne tržnice gostila.
Kljub temu, da so B2B tržnice še v povojih, imajo velik potencial, da vodijo B2B revolucijo saj združujejo udeležene partnerje s podobnim poslovnim interesom. Kupcem in prodajalcem ponujajo omogočajo znatno zmanjšanje transakcijskih stroškov, spodbujajo prodaje, skrajšujejo distribucijske procese, izboljšujejo dostavo in poprodajne servise.
B2B trg se vedno bolj segmentira na posamične sektorje in v prihodnosti bo tako mogoče na spletnih straneh neke organizacije kot posrednika najti na primer najširšo ponudbo športnih pripomočkov s vsega sveta. Dodatno vrednost bo ponudila informacijska tehnologija, ki bo izpopolnila iskanje najugodnejših ponudnikov določenih izdelkov ali storitev ne le na podlagi cene, temveč kompleksnega spleta vseh dejavnikov (tehnične lastnosti, kakovost, servisiranje itn.).
Vertikalni in horizontalni B2B model
B2B poslovanje lahko razdelimo na dva modela: vertikalnega in horizontalnega. Vertikalni model B2B poslovanja je usmerjen znotraj specifične industrije ali panoge (npr. gradbene, lesne). Horizontalni model pa za razliko od vertikalnega ni namenjen specializiranim sektorjem, temveč posameznim vrstam proizvodov in storitev, ki so lahko zanimivi kupcem iz različnih gospodarskih panog. Takšne tržnice so specializirane za prodajo npr. letalskih kart, rezervnih delov, itd.
Največji del B2B poslovanja poteka preko podjetij, ki so neodvisna od prodajalcev in kupcev. Gre za nekakšne e-posrednike. Ker gre za trge, kjer je prisotnih veliko kupcev in prodajalcev, je veliko tudi povpraševanje oz. ponudba. To rezultira v večji razpoložljivosti informacij, ki jih imajo potencialni kupci, saj so zbrane na enem mestu ter posledično v nižjih iskalnih stroških. Seveda imajo korist tudi prodajalci saj lahko veliko lažje najdejo potencialne kupce za svoje izdelke. Bistvena prednost pa je v nižjih transakcijskih stroških, saj so lahko le-ti do desetkrat nižji kot pa pri tradicionalnih modelih poslovanja.
Zaostajanje domačih podjetij
Kljub temu, da se o poslovanju na internetu v Sloveniji na veliko govori, je dejstvo, da pri nas za razliko od zahodnih držav niso dodobra zaživele niti internetne trgovine. Medtem, ko se naša podjetja ubadajo s temeljnimi vprašanji o uporabi interneta pa so svetovna podjetja že začela uporabljati internet v vsakodnevnem poslovanju. V takšni situaciji je težko pričakovati, da bodo slovenska podjetja kmalu akceptirala nove poslovno-organizacijske modele, ki so vse bolj v veljavi v razvitih svetovnih podjetjih.Končna posledica bo seveda še večje zaostajanje domačih podjetij ter njihova vedno manjša konkurenčnost na svetovnem trgu.
Objavljeno v reviji PROpro, marec 2001, stran 33