Internet trgovina: Odprto non-stop
Obstajata dva tipa trgovin na internetu: velike specializirane trgovine, k imajo samo eno vrsto izdelkov in pa splošne veleblagovnice (Internet Mall), kjer izbiramo med veliko množico izdelkov.
Če nam izdelek odgovarja, ga oznacimo in uvrstimo v košarico, tako kot bi to naredili v samopostrezni trgovini. Preden virtualno trgovino zapustimo, še enkrat preverimo vsebino košarice, po potrebi dodamo ali odstranimo kak izdelek in vpišemo osebne podatke, ki jih bo trgovec potreboval za dostavo izdelkov.
Spletne trgovine ponujajo razlicne izdelke in storitve: avtomobile, CD plošce, elektroniko, hrano, igrace, racunalniško opremo in programe, tehnicno opremo, bancne in borzne storitve, turisticne storitve, itd. Zadnje case postaja tudi prodaja razlicnih informacij in zabave zelo dobickonosna dejavnost. Elektronski casopisi, dostop do enciklopedij in poslovnih informacijskih storitev ter druge storitve, ki so nam dostopne s placilom simbolicne mesecne narocnine, postajajo prav tako vedno bolj zanimivi.
Promocija spletne trgovine
Ko podjetje postavi spletno trgovino na Internetu je njegova prva in najpomembnejša naloga pritegnitev kupcev, kajti brez njih ne bo narocil, brez narocil pa ne denarja. Naslov spletne strani, kjer se nahaja trgovina mora objaviti v vseh katalogih, prospektih, poslovnih vizitkah in drugem propagandnem materialu podjetja. Podjetja se lahko odloci za objavo oglasa na spletnih straneh, ki imajo zelo velik obisk in pa seveda v vseh medijih javnega obvešcanja. Nase pa lahko opozorijo tudi s pošiljanjem clankov in
kratkih obvestil v online forume in novicarske skupine, lahko pa tudi zamenjujejo povezave s spletnimi stranmi s podobno vsebino (npr. Link Exchange, http://www.linkexchange.com). Kakorkoli ze, potrebno se je zavedati, da je promocija investicija in ne strošek.
Pri promoviranju trgovine so zelo pomembne “vabe”. Vabe so tiste, ki privabijo najvec obiskovalcev. Z nagradnimi zrebanji, anketami, igricami in drugim skušajo podjetja pripraviti obiskovalce k pogostejšemu obiskovanju spletne trgovine, ki jo morajo ves cas ohranjati svezo in privlacno. Potencialni kupec mora vedeti, da podjetje stalno bdi nad spletno stranjo, dodaja in izboljšuje ponudbo izdelkov ali storitev, ponuja akcijske prodaje in podobno, kajti to bo pripomoglo da se bo zopet oglasil po nakupih. Narocanje izdelkov mora biti enostavno, stalno ga je treba spremljati, obvezno pa je potrebno preverjati ali je izdelek na zalogi ali ne.
Prednosti za kupce
Nakupovanje izdelkov v spletnih trgovinah ima po mnenju številnih kupcev vrsto prednosti v primerjavi s klasicnimi trgovinami. Med prednosti sodita vecja udobnost in neomejen delovni cas. V realnem svetuje vecina trgovin ob delavnikih odprta do vecernih ur, ob sobotah do poldneva ob nedeljah in praznikih pa so zaprte. Virtualne trgovine teh omejitev ne poznajo. Odprte so 24 ur na dan 365 dni v letu. Prek Interneta lahko kupci narocajo izdelke kar iz domacega fotelja, ne glede na to, v kateri drzavi se nahajajo in koliko je ura. S tem se izognejo mnogim nevšecnostim, ki spremljajo obicajen nakup (npr. voznja do trgovin, tezave z iskanjem parkirnega prostora, soocenje s prodajnim osebjem, izpostavljanje prepricevanju in ostalim custvenim dejavnikom,…). Nakupovanje je tako hitro in zasebno.
Prednosti nakupovanja v virtualnih trgovinah so tudi boljša informiranost, ugodnejše cene in boljši servis. Kupci lahko na enem mestu v zelo hitrem casu dobijo veliko primerljivih informacij o podjetjih, izdelkih in konkurenci. Tako se lahko osredotocijo na objektivne kriterije kot so cene, kakovost, delovanje in razpolozljivost. Potencialnemu kupcu lahko podjetje takoj izpolni zelje po dodatnih informacijah, ali pa mu nudi moznost napisati svoje pripombe glede ponudbe podjetja. Ker je kupec tisti, ki išce informacije in ker ima moznost samostojnega odlocanja, kaj si bo ogledal, je kakovostna in uporabna informacija najzanesljivejši recept za uspešno poslovanje na Internetu.
Internet nam omogoca, da kupujemo izdelke iz katerekoli trgovine na svetu kar iz domacega naslonjaca. Malce moramo precesati trgovine in kmalu bomo našli najugodnejšo ceno za izdelek, ki ga zelimo. Ce zelimo kupiti neko CD plošco iz trgovine na Nizozemskem, bi nas stala 30 USD. Ce pa bi isto plošco kupili npr. pri podjetju Amazon.com iz Amerike, pa bi zanjo odšteli 15 USD ter seveda stroške poštnine. Pri iskanju za najnizjimi cenami so nam v veliko pomoc programi, ki se imenujejo Agenti. Le-ti v nekaj trenutkih precešejo svetovni splet in nam poišcejo trgovino z najnizjo ceno za izdelek, ki ga zelimo kupiti.
Nekatera podjetja, predvsem racunalniška, so Internet izkoristila tudi na podrocju zagotavljanja strokovne in tehnicne podpore. Poleg pomoci pri tehnicnih problemih lahko kupcem pošiljajo najnovejše programske pakete, izvajajo diagnostiko njihovih sistemov, itd. Prednosti poprodajnih dejavnosti se kazejo v enostavnosti za ponudnika in kupca, v hitrejšem reševanju problemov, v stalnih povratnih informacijah in vzdrzevanju stikov s kupci.
OKVIR: Raziskava ki so jo opravili v World research centru med uporabniki, ki so ze nakupovali prek Interneta je pokazala, katere so glavne prednosti on-line nakupovanja: 80 % uporabnikov daje prednost on-line nakupovanju, ker se s tem izognejo gneci v trgovini , moznost 24-urnega nakupovanja (75 %) ter izogibanje tezavam s parkiranjem in prometom (70 %). Med kupci je kar 2/3 moških. Povprecna starost se giblje med 30 in 35 let. Glede na izobrazbo pa jih ima kar 65 % koncano fakulteto.
Prednosti za prodajalce
Prodajanje izdelkov oziroma storitev prek Interneta ima vrsto prednosti tudi za prodajalce. To so hitro prilagajanje trznim pogojem, azurno zajemanje podatkov o številu kupcev in njihovih dodatnih zeljah ter nizji stroški oglaševanja. Podjetja lahko hitro in enostavno azurirajo svoji ponudbo (dodajo nove izdelke, izlocajo stare, spreminjajo cene in opise, ponujajo popuste,…). Ta prednost se lahko hitro sprevrze v slabost pri tistih podjetjih, ki niso azurna pri navajanju informacij. Trzniki lahko izvedo, koliko ljudi je obiskalo njihovo domaco stran in koliko casa so se zadrzali na posamezni strani, kar jim pomaga izboljšati ponudbo in oglase. Ce nastavimo še kakšno “vabo” v obliki nagradne igre, brezplacnih vzorcev in podobnega, lahko takoj dobimo še vec podatkov o kupcu, saj mora v povracilo ponavadi izpolniti anketni vprašalnik. Tako prodajalci dobijo podatke o kupcu, njegovo ime vnesejo v bazo podatkov, to pa nato uporabljajo za izgradnjo trajnega in oplemenitenega odnosa z njimi.
Trzniki lahko s svojimi odjemalci kontaktirajo in na osnovi njihovih povratnih informacij takoj izpolnijo njihove zelje po dodatnih informacijah. Lahko jim dajo tudi moznost takoj napisati njihove pripombe o ponudbi podjetja. Trzniki lahko v sistem vnesejo koristna porocila, brezplacno demonstracijo svojih programov, slikovni material, ki jih odjemalci lahko nato presnamejo v svoje racunalnike. Elektronskim trznikom ni treba vzdrzevati prodajaln in s tem imeti stroške z najemnino, zavarovanjem in komunalnimi storitvami. Podjetja lahko enostavno pripravijo kataloge, ki pa jim jih ni potrebno tiskati in pošiljati po pošti. Strošek za podjetje predstavlja le prikljucek na Internet ter izdelava in vzdrzevanje domace strani. Posebej pa je potrebno poudariti, da je oglaševalski prostor neomejen, za razliko od prostora v tisku, na televiziji ter vseh ostalih oglaševalskih medijih.
Internet omogoca podjetjem, da brez kakršnekoli cenzure oglašujejo sebe, svoje izdelke ali storitve. Obstajajo seveda dogovorjena pravila obnašanja, vendar je vsak odgovoren sam zase, da se jih drzi.
Pregled nekaterih najpomembnejših slovenskih virtualnih trgovin:
- CD plošce
Big Bang www.bigbang.si, Rec-rec www.nika.si/recrec, Infobia www.cd-rom.si/shop - Racunalništvo
Megahit www.megahit.si, PCX Computers www.pcx.si - Banke
SKB banka www.skb.si, Nova KBM www.nkbm.si - Turisticne agencije
Airpass www.airpass.si, Adria Airways www.adria.si, Kompas Holidays www.kompas-holy.si - Casopisi in revije
Delo www.delo.si, Vecer www.czp-vecer.si, Monitor www.pasadena.si - Hrana in pijaca
Hallo pizza www.hallo-pizza-dg.si, MrChin ‘njam www.kabi.si/si21/mrchinnjam - Zalozbe
Svet knjige www.svt-knjige.com, Desk www.desk.si, Mladinska knjiga www.mkz-lj.si, DZS www.dzs.si - Veleblagovnice
Yellowshop www.yellow.eunet.si/shop, Internet blodnik www.interblod.com/nakupi/ - Erotika
Sex shop Erotica www.virsex.com
Objavljeno: GOSPODARSKI VESTNIK, Številka: 11, Datum: 18.03.1999
