Zaščita otrok pred nevarnostmi interneta

10/03/2006/ Radoš Skrt / GDPR, Zakonodaja, Varnost, Internet & družba / 0 comments

Nesporno dejstvo je, da se je internet zajedel praktično v vse pore našega življenja. Internet je postal del našega vsakdana, saj brez njega praktično ne (znamo) moremo več živeti. Kako tudi ne, ko pa nam je prinesel mnogo koristnega, med drugim možnost globalne komunikacije, neusahljiv vir informacij in zabave ter obilo novih poslovnih priložnosti. Zaradi tega seveda ni presenetljivo, da se število internetnih uporabnikov v Sloveniji hitro bliža številki 900.00 in da je internet postal nepogrešljiv pripomoček tako v službi, kakor tudi v šoli in v domačem okolju.

Kljub priljubljenosti in množičnosti pa uporaba interneta ne prinaša samo zadovoljstva in koristi ampak tudi številne nevarnosti, ki se jih večina uporabnikov zaradi pomanjkanja znanja in premajhne osveščenosti na žalost niti ne zaveda. Nepravilna ali nepremišljena uporaba interneta ima lahko v skrajni fazi tudi katastrofalne posledice, ki niso povezane zgolj z izgubo podatkov ali okvaro računalnika temveč tudi s težkimi psihičnimi posledicami uporabnikov. Še posebej so vsem čerem in nevarnostim pri brskanju po spletu in pri uporabi ostalih storitev kot so klepetalnice, e-pošta in novičarske skupine izpostavljeni otroci in mladostniki, ki veljajo zaradi svoje nepremišljenosti, radovednosti, neizkušenosti in naivnosti za najbolj ogroženo in ranljivo skupino internetnih uporabnikov.

Zavajajoče in škodljive vsebine
Če je ena izmed poglavitnih prednosti interneta ta, da ponuja neusahljiv vir najrazličnejših informacij, ki so lahko koristne pri učenju, pa lahko ravno ta ogromna količina informacij predstavlja tudi slabost, saj je na internetu možno najti veliko nekoristnih in nezanesljivih informacij, ki jih lahko brez kakršnekoli cenzure objavi kdorkoli. Ker je veliko vsebine lažne, nerelevantne, pomanjkljive in zavajajoče, se morajo otroci zavedati, da ne morejo verjeti vsemu kar preberejo. Ravno zaradi tega je potrebno otroke naučiti kako razpoznati verodostojne vire informacij, katerim informacijam verjeti in katerim ne.

Poleg težav, ki jih lahko povzroči neverodostojna vsebina, je potrebno opozoriti, da lahko mladostniki med brezskrbnim brskanjem po spletu naletijo tudi na številne škodljive vsebine, ki lahko vzpodbujajo nasilje, kriminalno dejavnost, pornografijo, pedofilijo ipd. ali pa da zaidejo na spletne strani, katerih cilj je pridobivanje osebnih in zaupnih podatkov (npr. številke bančnih kartic) z namenom njihove kasnejše zlorabe. Ena izmed oblik škodljivih vsebin so tudi ti. sovražni govori, pri katerih gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi ksenofobične, diskriminatorne, rasistične in ki so običajno naperjene predvsem zoper razne manjšine. Ker obstaja tanka meja med svobodnim sovražnim govorom, je slednjega težko definirati in ga zaradi pomanjkanja zakonske regulative tudi sankcionirati. Pri pregledovanju spletnih strani, je eden izmed problem tudi ta, da lahko uporabnik naleti na sporno vsebino ne da bi jo sploh sam iskal. Veliko spletnih strani npr. prikazuje pop-up okna s pornografsko vsebino, ki niso nikakor povezana z vsebino strani, ki jo je obiskal uporabnik. Glede na to, da je škodljivost določene spletne vsebine velikokrat pogojena s kulturo in vrednotami, ki veljajo v določeni skupnosti oz. državi, obstajajo med internetnimi uporabniki po vsem svetu različni pogledi na to, kaj je škodljivo in kaj ne. Za nekoga je tako lahko neka vsebina čisto normalna in moralno neoporečna, za uporabnika na drugem koncu sveta pa je ta ista vsebina lahko bogokletna.

Ko že ravno omenjamo nevarnosti na katere lahko naleti otrok pri pregledovanju spletnih vsebin, naj omenimo tudi to, da lahko radovednost otrok hitro ogrozi tudi varnost vašega računalnika, saj se jim lahko pri prenašanju filmov, glasbe ali programske opreme namesti v računalnik poleg uničujočih virusov tudi nezaželena vohunska programska oprema, ki lahko ohromi delovanje računalnika ali pa zmanjša vaš nadzor nad njim. Običajno je vohunska programska oprema, ki se namesti brez uporabnikovega privoljenja, namenjena prikazovanju oglasov, zbiranju osebnih podatkov ali spreminjanju konfiguracije računalnika. Če želite zmanjšati potencialno nevarnost potem svetujte otrokom, da ne prenašajo datotek iz neznanih virov v internetu, še bolje pa je, da jih prepričate, da se bodo pred vsakim morebitnim prenosom datotek posvetovali z vami.

Spletno nadlegovanje, pornografija in pedofilija
Tako otroci kot starši so vse prevečkrat preveč zaverovani vase in mislijo da so na internetu popolnoma varni in da jim uporaba interneta ne more škodovati. Pa na žalost temu ni tako. Kot smo že omenili se lahko otroci pri uporabi interneta zavestno ali pa čisto po naključju srečajo s pornografskimi, pedofilskimi in drugimi nespodobnimi vsebinami, v skrajnem primeru pa lahko postanejo žrtve pedofilov in pedofilskih mrež. Na internetu se namreč zadržuje veliko perverznežev, spolnih neravnovešencev in pedofilov, ki pod krinko anonimnosti ali izmišljene identitete prežijo na nič hudega sluteče uporabnike. Še posebej pogosto prihaja do vznemirjanja in konkretnega spolnega nadlegovanja otrok pri uporabi elektronske pošte, klepetalnic, IRCa, forumov in novičarskih skupin.

Otroci so še posebej lahka tarča v klepetalnicah v katerih se pedofili z namenom lažje vzpostavitve kontakta izdajajo kot vrstniki svojih sogovornikov. Celotno njihovo delovanje in igranje je usmerjeno h končnemu cilju – srečanju z mladoletno osebo v realnem svetu. Med ostale najbolj pogoste primere spolnega nadlegovanja sodijo še poštna sporočila z erotično vsebino, puščanje opolzkih sporočil na forumi in nagovarjanje k virtualnemu seksu pri vseh aplikacijah in spletnih servisih, ki omogočajo neposredno dvosmerno komunikacijo.

V slovenskem Kazenskem zakoniku se pornografije dotika 187. člen, ki med kazniva dejanja uvršča proizvodnjo, distribucijo, razdeljevanje, ponujanje, nakup in tudi posedovanje otroške pornografije z namenom širjenja. V omenjenem členu je med drugim zapisano, da kdor osebi, mlajši od štirinajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.

Zasvojenost
Starši in sociologi pri uporabi interneta opozarjajo še na eno veliko nevarnost – zasvojenost. Kratkotrajna uporaba interneta v koristne in poučne namene lahko zaradi množice vsebinsko najrazličnejših strani in storitev, ki so namenjene zabavi in krajšanju časa (klepetalnice, igre, P2P programi, IRC, ipd.), kaj hitro preraste v nenadzorovano preživljanje vsega prostega časa na internetu kar posledično pripelje do pomanjkanje časa za komuniciranje z družinskimi člani, za druženje z vrstniki, za izpolnjevanje šolskih obveznosti, ipd. Zasvojenost se velikokrat začne z mladostnikovim begom iz realnega v virtualni svet, kjer se lahko pod namišljenim psevdonimom spremeni v popolnoma drugo osebo in pod krinko spremenjene identitete izživlja lastne frustracije (žaljenje sogovornikov, navezovanje stikov, perverzno komuniciranje). Če menite, da tudi vaš otrok preveč časa preživi za računalnikom, vam priporočamo, da upoštevate nasvet, ki smo ga zasledili na Microsoftovi strani: »Če otrok kaže močne znake zasvojenosti z internetom, razmislite o posvetovanju s strokovnjakom. Prekomerna uporaba interneta je lahko simptom drugih težav, kot so depresija, jeza in nizka samopodoba.«

Aktivna vloga staršev in učiteljev
Če želimo našim otrokom zagotoviti varno uporabo interneta, morajo aktivno vlogo pri njihovem izobraževanju in osveščanju igrati starši, šole in širša družbena skupnost. Da pa lahko omenjeni akterji sploh igrali aktivno vlogo pri usmerjanju mladostnikov k varni rabi interneta, pa je potrebno seveda poskrbeti tudi za njihovo ustrezno usposobljenost in informiranost. Glede na to, da so na internetu edina konstanta spremembe, morajo tako šole kot tudi starši poskrbeti, da bodo seznanjeni z aktualno problematiko in da bodo imeli dovolj znanja da bodo lahko otroke s tehničnega vidika naučili kako skrbeti za varnost računalnika in kako varno uporabljati internet (splet, e-pošto, novičarske skupine, klepetalnice) in da jih bodo lahko gledano z vsebinskega vidika seznanjali o prednostih in potencialnih nevarnostih interneta (npr. kako razpoznati škodljivo vsebino, kako se obvarovati pred zlorabami podatkov, ipd.).

Kakšnih preventivnih ukrepov se naj poslužujejo starši?
Pred prvo uporabo interneta se z otrokom odkrito in temeljito pogovorite. Seznanite ga z osnovnimi znanji, ki so potrebna za pravilno uporabo računalnika, predstavite mu prednosti interneta ter osnovna pravila obnašanja in komuniciranja, opozorite ga seveda tudi na vse pasti in potencialne nevarnosti, ki jih prinaša uporaba interneta. Postavite jasna pravila igre. Določite kaj se sme in kaj se ne sme početi na internetu, z otrokom pa se dogovorite tudi o tem koliko časa na dan lahko preživi na internetu. Priporočljivo je, da nekaj prvih internetnih uric preživite skupaj. Otroku predstavite spletne strani, ki so zanimive, informativne, poučne, skratka strani, ki so koristne za njegov razvoj. Za izhodiščno stran, ki se bo prikazala ob vsakem zagonu brskalnika mu nastavite stran, ki jo bo otrok največ uporabljal. Nekaj zanimivih strani mu lahko dodate tudi v zaznamke oz. med priljubljene povezave.

Otroka je potrebno opozoriti tudi na pravila lepega obnašanja in komuniciranja, ki niso na internetu nič drugačna kot tista v realnem svetu. Pri tem je priporočljivo nekoliko več pozornosti nameniti bontonu pri uporabi e-pošte (naslavljanje, jezik pisanja, podpisovanje, odgovarjanje, oblika sporočil, pripenjanje, gledanje tuje pošte), kot tudi opozoriti otroka na nevarnosti, ki jih lahko povzroči nepravilna uporaba e-pošte. Pri tem mislimo predvsem na lažna sporočila, ki so povezana s phishing in pharming napadi, ter seveda na priponke, ki so lahko okužene z virusi. Otroku svetujte, da ne odpira sporočil, ki pridejo s nepoznanih naslovov, kakor tudi ne sumljivih priponk v poštnih sporočilih (še posebej ne tistih, ki vsebujejo datoteke s končnico ».exe«, skripte s končnicami ».js«, ».vbs« ali ohranjevalnike zaslona s končnico ».scr«). Odsvetujte mu tudi klikanje na povezave v sporočilih, ki bi jih naj poslale banke, izdajatelji kreditnih kartic ter podjetja, ki se ukvarjajo z elektronskimi plačilnimi storitvami.

V nadaljevanju vam navajamo še nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali zagotoviti večjo varnost pri otrokovi uporabi interneta:

• Z otrokom vzpostavite iskren in zaupljiv odnos. To je namreč pogoj, da vas bo nemudoma opozoril na vse sumljive stvari, na katere bo naletel pri uporabi interneta. Strani s problematično vsebino je priporočljivo oznaniti pristojnim organizacijam, konkretne zlorabe pa prijaviti organom pregona.

• Otroku pojasnite zakaj ni priporočljivo posredovati osebnih podatkov (ime, naslov, telefon, fotografije) neznanim osebam. Z otrokom se skušajte dogovoriti, da bo pred posredovanjem kakršnikoli osebnih ali zaupnih podatkov dobil vašo privolitev. Pri registracijah, ki so velikokrat potrebne za uporabo določenih spletnih storitev ali programske opreme, mu svetujte da si izbere takšno uporabniško ime in geslo, ki ne bosta razkrila nobenih osebnih informacij. Namesto pravega imena je priporočljiva uporaba izmišljenega vzdevka (Nickname)

• Otrokom svetujte naj nikoli ne odgovarjajo na nadlegujoča ali nespodobna sporočila. Odsvetujte pa jim tudi dvosmerno komunikacijo z osebami, ki jih ne poznajo.

• Nikakor ne dovolite da bi se vaš otrok srečal z osebo, ki jo je spoznali prek interneta in ki ni preverjena z vaše strani. Seveda mu pri tem pojasnite, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo, saj se lahko npr. za neko navidezno ustvarjeno podobo 14-letnika skriva pedofil.

• Za vaš mirnejši spanec vam priporočamo, da vsake toliko časa preverite katere spletne strani obiskuje vaš otrok. Pri tem opravilu si lahko pomagate z ogledom seznama Zgodovina v vašem internetnem brskalniku in z ogledom začasnih internetnih datotek ter piškotkov.

• Priporočljivo, je da imate računalnik nameščen v dnevnem prostoru, ki ga uporabljate vsi, saj boste s tem imeli veliko večjo kontrolo nad tem, kaj počne vaš otrok.

Omrežje Insafe
Poleg staršev in učiteljev pa so pri osveščanju o varni rabi interneta še kako pomembne tudi številne vladne in nevladne organizacije ter formalna in neformalna združenja. Tako denimo poteka pod okriljem evropskega omrežja Insafe (www.saferinternet.org), ki združuje 23 državnih točk ozaveščanja, projekt o varni uporabi interneta, ki med drugim skrbi tudi za osveščanje javnosti glede varne rabe interneta. Posamezne nacionalne točke v okviru Insafe omrežja medsebojno sodelujejo, izmenjujejo znanja in izkušnje, prav tako pa tudi načrtujejo skupne aktivnosti (npr. priprava aktivnosti ob Dnevu varne rabe interneta). V Sloveniji izvajata projekt Fakulteta za družbene vede in ARNES, financira pa ga Generalni direktorat za informacijsko družbo pri Evropski komisiji. Podrobnejše informacije o samem projektu kakor nasvetov o varni uporabi interneta in o tem kako obvarovati otroke pred škodljivimi vsebinami na internetu, boste našli na naslovu www.safe.si.

Poskrbite za varnost družinskega računalnika
Zaradi vseh nevarnosti, ki pri uporabi interneta pretijo na otroka, morajo poglavitno skrb za internetno varnost otrok prevzeti nase starši, ki morajo otroke naučiti kako varno uporabljati računalnik in internetne storitve. Pri tem je priporočljivo, da imajo starši veliko potrpljenja, saj se morajo zavedati, da obstaja kljub številnim razgovorom in opozarjanjem na nevarnosti velika verjetnost, da otroci še vedno ne bodo vedeli, kaj je prav in kaj ne, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Zaradi tega je več kot priporočljivo, da starši poskrbijo za dovolj dobro zaščito in varnost domačega računalnika in da posežejo še po dodatnih preventivnih ukrepih, ki se nanašajo predvsem na uporabo dodatne programske opreme, ki jim bo omogočala nadzorovati otrokovo delovanje na internetu.

Poleg uporabe antivirusnih programov, ki jih morate redno posodabljati z novimi definicijami virusov, in programov za odstranjevanje vohunske programske opreme (kot npr. Ad-Aware: www.lavasoftusa.com, SpySweeper: www.webroot.com, Spybot Search and Destroy: www.safer-networking.org) si povečanje obrambnih zmogljivosti vašega računalnika zagotovite tudi z nameščenimi najnovejšimi popravki operacijskega sistema (naložite si jih lahko na strani www.microsoft.com/security/) ter s svežimi in z varnostnimi popravki posodobljenimi verzijami brskalnikov.

Med preventivne ukrepe pri zaščiti domačega računalnika sodi tudi dodelitev lastnega uporabniškega računa otroku, preko katerega bo dostopal do računalnika. Z ustreznimi nastavitvami uporabniškega računa boste namreč lahko otroku precej omejili možnosti pri nadzoru nad računalnikom, pri upravljanju z datotekami in pri nameščanju nove programske in strojne opreme. Ker pa niso nobeni ukrepi povezani z zagotavljanjem varnosti računalnika 100% zanesljivi in sploh ker tudi nikoli ne veste kaj bo ušpičil vaš otrok za računalnikom, je priporočljivo, da si vsake toliko časa izdelate rezervno kopijo vseh pomembnih podatkov in dokumentov.

Filtriranje in blokiranje neprimernih vsebin
Osnovni korak pri zaščiti otroka pred neprimernimi spletnimi vsebinami je, da že v spletnem brskalniku nastavimo stopnjo prepustnosti za določene vsebine in tako otroku preprečimo dostop do spletnih strani z nezaželeno vsebino. V primeru uporabe brskalnika Internet Explorer lahko ta postopek izvedete tako, da v meniju Orodja (Tools) izberete opcijo Internetne možnosti (Internet Options) in nato jeziček Vsebina (Content), kjer lahko pod opcijo Svetovalec o vsebini (Content Advisor) nastavite stopnjo »vidnosti« strani, gledano z vidika uporabe grdega jezika, golote, nasilja in spolnosti. Uporabite lahko tudi dodatne varnostne mehanizme, saj lahko med drugim preprečite odpiranje spletnih strani z naslovov za katere smatrate, da so neprimerni.

Za omejevanje odstopa do spornih vsebin in povečanje otrokovega nadzora pri uporabi interneta lahko uporabljate tudi specializirano programsko opremo. Nekateri programi lahko sledijo otrokovemu deskanju po internetu, nekateri lahko snemajo pogovore otrok v klepetalnicah in starše prek e-pošte v primeru nevarnosti pravočasno obvestijo, spet drugi pa denimo lahko zaustavljajo elektronsko pošto s sporno vsebino. Pri izbiri programov, ki pomagajo spremljati in nadzirati otrokovo uporabo interneta, si lahko pomagate z naslednjimi spletnimi stranmi: NetNanny (www.netnanny.com), CyberPatrol (www.cyberpatrol.com), SafeSurf (www.safesurf.com) in Cybersitter (www.solidoak.com).

Pri dobronamernem vohunjenju za vašim otrokom si lahko pomagate tudi s storitvijo MSN Premium (http://join.msn.com/premium/overview), za katero boste morali odšteti 9,95 dolarjev mesečno. Poleg zaščite računalnika in dostopa do enciklopedije Encarta, boste lahko z omenjeno rešitvijo uporabljali tudi starševski nadzor, s pomočjo katerega boste lahko otrokom preprečili dostop do določenih spletnih mest. Povrh vsega boste dobili tudi vpogled v spletna mesta, ki jih obiskujejo vaši otroci in poročilo o tem, koliko časa so preživeli na internetu in komu vse so poslali poštna sporočila.

Kot dodaten preventivni ukrep pri varovanju otrok, lahko starši uporabijo tudi filtre katerih namen je zaščita uporabnikov pred škodljivimi vsebinami s katerimi bi lahko prišli v stik pri uporabi interneta. Eden izmed takšnih filtrov deluje tudi na največjem slovenskem iskalniku Najdi.si, ki omogoča staršem, da svoje otroke obvarujejo pred neprimernimi, običajno pornografskimi, vsebinami. Družinski filter (www.najdi.si/help/faqff.html), ki je nastal v sodelovanju z Uradom RS za mladino, filtrira vsebino celotnega svetovnega spleta. Namenjen je uporabnikom spletnih brskalnikov Internet Explorer 5.0 in novejših, ki omogočajo namestitev Najdi.si orodne vrstice, katere del je Družinski filter. Filter deluje tudi v primeru če poskuša uporabnik dostopati do spletnih strani s pomočjo drugih iskalnikov in portalov, kot v primeru, da v orodno vrstico brskalnika sam vnese naslov spletne strani. Uporabnikom spletnih brskalnikov Netscape, Mozilla in drugih je na voljo okrnjena različica Najdi.si družinskega filtra, ki preprečuje dostop le do tistih strani z neprimerno vsebino, do katerih poskuša uporabnik dostopati s pomočjo iskalnika Najdi.si.

Trud in čas, ki ga namenjate, da bi vašemu otroku omogočili varno uporabo interneta, naj bo vseskozi usmerjen k temu, da boste pomagali pri otroku razviti pravšnjo mero samokontrole, kritičnosti, discipline in odgovornosti pri uporabi interneta. Ko boste dosegli ta cilj, boste pravgotovo tudi lažje zadihali. Naj za konec še enkrat poudarimo, da je za zagotavljanje čim večje varnost otrok pri uporabi interneta, potrebno nenehno ozaveščanje staršev, učiteljev, kot tudi samih mladostnikov o problemih in nevarnostih, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij.

Objavljeno v reviji: Moj mikro, marec 2006