Načrtovanje spletnih projektov

06/06/2007/ Radoš Skrt / Načrtovanje spletnih strani / 0 comments

Želite kar najhitreje izpeljati spletni projekt in pri tem poskrbeti za nemoten pretok informacij med člani projekta, optimizirati stroške, upoštevati časovni plan in skratka kar se da učinkovito pripeljati projekt do konca ter poskrbeti tudi za njegovo finančno uspešnost? Če gre za spletni projekt, ki je vsaj malce večji od enostavne predstavitvene spletne strani, potem vam bo še kako prav prišlo, če se boste projekta lotili načrtno in sicer s pomočjo projektnega plana. Večji kot je projekt, večja je potreba po njegovem načrtnem upravljanju.

Za pripravo projektnega načrta si je potrebno vzeti dovolj časa, saj bomo lahko le tako postavili trdne temelje, ki so nujno potrebni za uspešno implementacijo projekta. Internetni projektni plan je še kako potreben za učinkovito vodenje članov projektnega tima in za upravljanje vseh delovnih procesov. Projektni plan lahko razdelimo na 5 poglavitnih faz in sicer na:

1. planiranje oz. predprodukcijo
2. izgradnjo oz. produkcijo
3. promocijo
4. vzdrževanje in nadgradnjo spletnih strani
5. evalvacijo

Faza planiranja

Še predno se konkretneje lotite priprave projektnega plana vam toplo priporočamo, da si ogledate spletne strani podobnih projektov. Tako boste dobili vpogled v to kaj počne vaša konkurenca, poleg tega pa boste skoraj sigurno dobili kakšne nove ideje ali pa smernice, ki bi jih lahko uporabili pri vašem projektu. Najbolje je, da si naredite seznam strani, ki so vam všeč. Pri pregledovanju strani bodite osredotočeni tudi na samo navigacijo, način predstavljanja vsebine, oblikovno podobo in uporabniško izkušnjo. Več kot priporočljivo je, da da opravite ti. SWOT analizo, ki vam bo pomagala identificirati vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti projekta.

Začetek izdelave projektnega plana se začne z vsebinskim opisom in natančno določitvijo ciljev, ki jih želimo s projektom doseči (npr. povečati prodajo za x%, pridobiti xxx e-poštnih naslovov,..). Cilji, ki jih bomo izbrali, morajo ustrezati trženjskim ciljem podjetja; ujemati se morajo s trenutno in želeno pozicijo izdelka na trgu; biti morajo merljivi, razumljivi, motivacijski in zavezujoči.

Priporočljivo je, da že v fazi načrtovanja spletnega projekta, na podlagi izbranih ciljev definiramo indikatorje s pomočjo katerih bomo merili učinkovitost ter uspešnost spletnega projekta. Pri tem opravilu si lahko pomagamo z iskanjem odgovorov na vprašanja kot so:

• Katere akcije morajo obiskovalci strani izvršiti na sami strani, da bomo dosegli načrtovane cilje?
• Na kakšen način bomo spodbujali akcije obiskovalcev na spletnem mestu?
• Kako bomo spremljali in merili izvršene akcije?
• Kako bomo merili učinkovitost celotnega projekta?

Določitev in poznavanje ciljne populacije je nujno potrebno če želimo vzpostaviti uspešen spletni projekt, ki bo v kar največji meri zadovoljeval potrebe in želje svoje ciljne populacije. Bolj kot se ji bomo znali približati, boljše rezultate bomo dosegali. Potrebno je poskrbeti tudi za ustrezno organiziranost projektnega tima, še pred tem pa moramo izbrati vodjo projekta in določiti ostale člane projektnega tima (oblikovalec, pisec besedil, programer, tester) ter opredeliti njihove vloge, odgovornosti in pristojnosti. Priporočljivo je določiti tudi orodja, ki jih bodo člani tima potrebovali pri medsebojni komunikaciji in pri izvajanju aktivnosti (npr. projektna mailing lista, projektna spletna stran, programska oprema za vodenje sprememb in učinkovito upravljanje projektnega dela).

Naloga opredelitve proračuna se nanaša na ugotavljanje višine potrebnih finančnih sredstev in optimalne razporeditve celotnega proračuna na posamezne aktivnosti. Pri opredelitvi proračuna, ki ga potrebujemo za uspešno izvedbo projekta, ne moremo mimo analize vseh stroškov (stroški povezani z delovno silo, gostovanjem, promocijo, vzdrževanjem strani, dodatno programsko in strojna opremo, ipd).

Mapa strani (ang. Site Map) definira navigacijsko hierarhijo saj prikazuje predvideno navigacijsko strukturo strani, ki je razdeljena na glavne kategorije in podkategorije. Mapo strani lahko kreirate s pomočjo diagramov s katerimi lahko opredelite pot po kateri bi se naj sprehajali obiskovalci med pregledovanjem vašega spletnega mesta. Namesto diagramov poteka lahko na list papirja ali pa na računalniški zaslon narišemo preproste okvirje, ki predstavljajo spletne strani. Z namenom lažje preglednosti, je koristno v vsak okvir vnesti ime strani oz. kategorije. V naslednjem koraku je potrebno okvirje povezati med seboj in tako določiti relacije med posameznimi spletnimi stranmi. Ne glede na to ali bomo narisali predvideno strukturo strani s profesionalnim orodjem kot je npr. Adobe Photoshop ali pa kar z roko na list papirja, moramo v kasnejših fazah procesa poskrbeti za enostavno, razvidno in konsistentno navigacijo, ki bo obiskovalcem strani omogočala udobno sprehajanje po izbrani vsebini ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče.

<slika: sitemap>

S funkcijsko specifikacijo opredelimo vse funkcionalnosti, ki jih bo imela spletna stran, kot tudi njihov podroben opis delovanja. Funkcijska specifikacija in mapa strani predstavljata osnovo za nadaljnje delo kreativnega in tehničnega dela projektne ekipe. Ob tem je potrebno poudariti, da mora biti funkcijska specifikacija natančno opredeljena, saj se na njeni osnovi določi točna količina časa, ki ga potrebujejo programerji za izdelavo vseh opisanih funkcionalnosti.

Tehničen del ekipe na podlagi opredeljenih funkcionalnosti namreč v tehnični specifikaciji določi opis delovnih postopkov in oceni predviden čas dela, ki je potreben za izdelavo spletne strani z vsemi načrtovanimi funkcionalnostmi. Bolj natančno opredeljeni kot sta funkcijska in tehnična specifikacija, bolj natančno lahko opredelimo vse stroške projekta. Ker lahko ima napaka v tehnični specifikaciji lahko zelo velike posledice, ki lahko ogrozijo finančno uspešnost celotnega projekta, se je potrebno priprave tehnične specifikacije lotiti z vso pozornostjo in natančnostjo.

Faza produkcije oz. izgradnje

Načrtovanje in priprava vsebine sodi med časovno najbolj potratne faze pri izgradnji celotnega projekta. Z vsebinskim načrtom moramo opredeliti odgovorne osebe, ki bodo poskrbele za pripravo vsebine, določiti roke za oddajo materialov ter določiti formate in vire vsebin. Takoj, ko imate izdelano idejo o namenu spletne strani in njeni predvideni strukturi, lahko pričnete z zbiranjem in pripravo vsebinskega materiala, ki ga boste objavili na spletni strani. Pri pripravi vsebine, je priporočljivo da si zbrani material sproti arhiviramo in kategoriziramo, saj bomo lahko le tako vedeli, katere vsebinske kategorije že imamo dobro pokrite, katere pa ne in na podlagi tega ustrezno usmerjali svoje aktivnosti. Pri pripravi vsebin je še posebej pomembno biti pozoren na to, da je vsebina aktualna, relevantna, marketinško naravnana in da je optimizirana z vidika pozicioniranja na iskalnikih.

Namen izdelave mrežne strukture (ang. wireframe) spletne strani je zagotoviti izgled osnovne postavitve posamezne spletne strani vključno z vsemi navigacijskimi, vsebinskimi in funkcionalnimi elementi, a brez grafičnih elementov. Ravno zaradi tega lahko rečemo, da predstavlja wire frame skelet spletne strani, ki je v veliko oporo dizajnerjem pri oblikovanju strani.

<slika:wireframe>

Oblikovalec poskrbi najprej za pripravo grafičnega osnutka uvodne strani. Ko se naročnikove želje in ideje ujemajo s tistim kar je napravil oblikovalec, se le-ta loti izdelave tipske predloge za podstrani. S tem pa se delo dizajnerja oz. oblikovalca še zdaleč ne konča, saj mora poskrbeti tudi za enoten videz vseh elementov, ki se bodo pojavljali v sklopu celotne spletne predstavitve (fotografije, video posnetki, ikone, nakupovalna košarica, tabele, forme za prijave na e-novice,…). Za razrez dizajna in njegovo končno implementacijo na spletno stran, lahko poskrbi dizajner sam ali pa to delo prevzame html koder.

Naslednji korak pri razvoju spletnega projekta prevzamejo programerji, ki morajo poskrbeti za tehnično implementacijo strani in za integracijo vseh planiranih funkcionalnosti na spletno stran. Tehničen del ekipe je odgovoren tudi za načrtovanje baz in za zagotovitev varnega in nemotenega delovanja tako strežniške kot programske opreme. V fazi programiranja je koristno opredeliti tudi načine in tehnike kasnejšega nadgrajevanja in administriranja spletnega mesta.

Zadnja faza produkcije se nanaša na vnos vsebin, testiranje in odpravljanje napak. Poglejmo kateri so najbolj običajni načini testiranja:

• Funkcionalno testiranje zajema testiranje pravilnega delovanja vseh implementiranih funkcionalnosti, preverjanje delovanja spletne strani v različnih brskalnikih, iskanje morebitnih nedelujočih povezav, merjenje hitrosti nalaganja vsake posamezne strani, ipd.
• Testiranje odzivnosti sistema nam pomaga poiskati tisto kritično mejo, ko postane sistem zaradi prevelikega števila uporabnikov preobremenjen, sam proces uporabe strani pa zelo moten.
• Kontrola vsebine zajema pregled vsebine z vidika njene slovnične pravilnosti in relevantnosti.
• Testiranje uporabnosti se nanaša na to kako hitro se lahko uporabniki naučijo uporabljati spletno stran, kako učinkovito jo lahko uporabljajo in kako hitro lahko najdejo določeno informacijo in kako prijazna je stran za uporabo.
• Testiranje varnosti je še posebej zaželjeno pri vseh tistih komponentah, ki omogočajo zajem in posredovanje občutljivih osebnih in plačilnih podatkov.

Promocija spletnega mesta

Takoj po lansiranju projekta v medmrežje je potrebno poskrbeti za vidnost na iskalnikih ter za ustrezno promocijo, saj je še tako dobro spletno mesto neuporabno in brez praktične vrednosti, če ni obiskano. Pri promociji si lahko pomagamo s sredstvi klasičnega oglaševanja in s tradicionalnimi mediji kot so časopisi, radio in televizija. Seveda pa se lahko obisk spletnega mesta stimulira še z različnimi oblikami online promocije (pasično oglaševanje, sponzorirane povezave, optimizacija spletnih strani, izvajanje trženjskih akcij prek e-pošte).

Vzdrževanje spletnih stran

Ključnega pomena za uspeh spletnega mesta je, da se redno vzdržuje in da objavlja aktualno vsebino, saj bo le tako lahko pritegnilo nove obiskovalce, stare pa spodbudilo k ponovnemu obisku. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rastočim potrebam uporabnikov in novim tehnološkim možnostim.

Evalvacija – spletna metrija

Če želimo ovrednotiti rezultate izvedenega projekta, moramo seveda spremljati in meriti njegove učinke. V prvi vrsti moramo spremljati obiskanost spletne strani, število izvedenih konverzij (nakup, prijava na e-novice), čas zadržanja na strani, ipd. V primeru oglaševanja pa nas zanimajo predvsem prikazi in kliki na oglas ter koliko nakupov je bilo izvedeno na podlagi posredovanega oglasa. Pridobljeni podatki nam služijo kot podlaga za ovrednotenje naše investicije, ponujajo pa nam tudi smernice za odpravo napak in izboljšanje učinkovitosti celotnega projekta.

Zaznamki Načrtovanje spletnih stranisitemaptestiranjewireframe