Intervju – mag. Stanko Pušenjak, dr.med.
Pogovarjali smo se z enim najbolj priljubljenih zdravnikov med internetnimi uporabniki, ginekologom in porodničarjem, ki že vrsto let aktivno sodeluje s spletno stranjo Med.over.net – mag. Stankom Pušenjakom, dr.med.<
Moj mikro: Kako dolgo že sodelujete s spletno stranjo med.over.net? Zakaj ste se sploh odločili za sodelovanje?!–more–>
S spletnim portalom med.over.net sodelujem skoraj od začetka njegovega obstoja, natančneje od decembra leta 2000. Za sodelovanje s portalom sem se odločil predvsem iz radovednosti, saj mi je posredovanje informacij prek foruma predstavljalo nov iziv, hkrati pa tudi povsem drugačen način dela in komuniciranja kot smo ga sicer vajeni. Že na začetku sem slutil, da je sodelovanje s portalom Med.over.net nadpovprečno koristno in predvsem mnogo bolj učinkovito početje kot so npr. predavanja 20, 50 ali celo 1000 poslušalcem. Zadeva je interaktivna, je hitra (seveda odvisno od reakcijskega časa svetovalca) in ni vezana za noben ordinacijski čas. Potrebno je le veliko dobre volje, znanje 10-prstnega slepega tipkanja, seveda 24-urni dostop do spleta in kanček norosti, da ti ponavljajoča se ali že logično neutemeljena vprašanja zaradi slabe računalniške pismenosti nekaterih zaiteresiranih in zaskrbljenih spraševalcev ne povzročajo preveč frustracij.
Moj mikro: Nam lahko prosim zaupate na koliko vprašanj odgovorite dnevno? Ali morda veste koliko odgovorov ste že posredovali v slabih štirih letih vašega delovanja na forumu?
Vprašanj, ki so mi jih dosedaj postavili uporabniki, je zelo veliko. V treh letih in enajstih mesecih delovanja, sem v povprečju vsak dan odgovoril na več kot 17 vprašanj (vključno z dopusti, prazniki, sobotami in nedeljami). V slabih štirih letih sem tako odgovoril na cca 25.000 vprašanj. Nekatera vprašanja so bila zastavljena tako, da sem lahko na njih odgovoril samo z besedicami »Da« ali »Ne«, večina vprašanj pa je zahtevala odgovore z vsaj 5-10 stavki. Skoraj vsak teden dobim tudi 2-4 dopise, ki pa mejijo že na zahtevo po izvedeniškem mnenju ali vsaj obsežnemu zaslišanju o določeni problematiki. Takšen odgovor lahko zahteva včasih zaradi kompleksnosti, preverjanj informacij in posvetovanj z drugimi zdravniki tudi celodnevno ali pa v nekaterih primerih celo večdnevno aktivnost.
Moj mikro: Kakšne so vaše izkušnje s svetovanjem prek interneta? Ste imeli že kakšno negativno izkušnjo zaradi posredovanih mnenj in nasvetov? Če da, ali s strani stroke ali s strani pacientov?
Naj poudarim, da se pri pojasnjevanju problemov, v glavnem držim strokovnih okvirov domačega okolja. Četudi so nekatere teme po svetu obravnavane zelo različno, so nekateri pogledi na problematiko kljub vsemu moji osebni in to vedno tudi poudarim. Odzivi vseh, tako stroke kot tistih, ki jim odgovarjam, so v 99% primerih pozitivni. Ker pa so tematike vprašanj, ki jih obravnavam, del ginekologije in perinatologije, ki je že po svoji naravi kontroverzna in ni vedno v skladu z vsemi moralnimi načeli vseh filozofskih in verskih prepričanj, pa včasih ne gre brez nesoglasij, čustvenih izlivov ali izbruhov, moralnih “očitkov” ali obtožb, tako s strani bralcev portala kot s strani poklicnih kolegov.
Nekateri kolegi so na moje sodelovanje s portalom med.over.net sprva gledali nezaupljivo, predvsem mlajši pa z občudovanjem in s spodbudami. Posebne pohvale od nadrejenih nisem bil deležen, niti je ne pričakujem. Nekateri mi verjetno celo očitajo stanu neprimerno popularnost, ki pa je žal “neločljivi del paketa obveznosti”, ki jih prinaša spletni portal sam po sebi.
Moj mikro: Zakaj tolikšna angažiranost z vaše strani? Kakšne prednosti oz. koristi lahko izpostavite glede vašega sodelovanja s portalom med.over.net?
Delo na spletnem portalu mi veliko koristi, predvsem v mojem osebnem razvoju odnosa do pacientk. Spoznal sem, da se v ambulanti premalo časa posvečamo “banalnim problemom” in preveč pozornosti posvečamo “resnim boleznim”, čeprav so te redke. Posledica tega so prepogosti neplodni obiski, torej izguba časa in neracionalnost pri obravnavi, na dolge roke pa tudi izguba zaupanja v naše delo in znanje.
Paciente moramo torej ne le zdraviti in jim “zagotavljati pravice iz naslova zdravstvenega zavarovanja” temveč jih moramo tudi poučevati, vzgajati in vplivati na njihove nezdrave navade, hkrati pa bi morali pogosteje delovati bolj pomirjujoče ter zmanjšati frustracije in strah pacienta ob odkritju določenih bolezenskih stanj, ki imajo lahko resne posledice. Zato je nujno skoraj brezpogojno zaupanje pacienta v zdravnika, tega pa naš obstoječi sistem žal ne zagotavlja, ker pacientu ne omogoča dovolj alternative in soodločanja pri obravnavi.
Spletni portal med.over.net po mojem mnenju zelo dobro dopolnjuje zdravstveni sistem, saj nadomešča prav odločilne manjkajoče elemente: dostopnost, hitrost in učinkovitost in navsezadnje celo brezplačnost, žal pa ne nadomešča osebnega stika z zdravnikom. Poleg tega je med.over.net resnično neodvisen portal. Pri delovanju na tem portalu me namreč omejujejo le lastno znanje in moralno-etični normativi in kar me najbolj veseli, nimam nobene birokracije. Menim, da portal med.over.net družbi na svojstven način prihrani nepredstavljive stroške.
Moj mikro: Kakšno je vaše mnenje o samozdravljenju prek interneta? Kako se obvarovati napačnih nasvetov in informacij?
Menim, da je samozdravljenje lahko tvegano in ga na splošno odsvetujem, pred napačnimi nasveti in informacijami pa ni zanesljive zaščite. Vsekakor so bolj verodostojne informacije tiste, ki jih dajejo profesionalne organizacije ali profesionalci posamezniki iz farmacije, zdravstva, nevladnih zdravstvenih in obzdravstvenih civilnih organizacij kot pa naključni mimoidoči, prijatelji, znanci, med najbolj nevarne svetovalce pa spadajo prav nižji nezdravstveni kadri, zaposleni v zdravstvu. Mnogo tveganja pri samozdravljenju pa seveda lahko odpravimo z ustrezno lastno informiranostjo, torej z ustrezno splošno izobrazbo.
Vsak začetek je seveda težak in v nacionalnem smislu bomo stopnjo izobraženosti lahko dvigovali le postopoma. Pri tem morajo odločilno vlogo odigrati vsi akterji, ki imajo kakršenkoli vpliv na posameznika: starši sami lahko v vzgoji zdravega odnosa do lastnega telesa pri otrocih že zgodaj spodbudijo zanimanje za razlike med zdravim in nezdravim, vse vzgojno-izobraževalne strukture lahko bolj jasno postavijo ločnice med “prav” in “narobe”, mediji pa lahko marsikaj spremenijo v naših glavah, saj ustrezno resnico lahko primerno širijo oziroma ponavljajo, da se usede v podzavest od koder deluje naprej. Seveda bi lahko našli skoraj neomejeno število subjektov, ki vsak po svoje sooblikujejo naš odnos do bolezni in pristop k zdravljenju. Dovolj splošno razgledani “bolniki” z dovolj predznanja se lahko torej v večji meri zdravijo sami in pri tem zagrešijo manj napak kot neuki ali dezinformirani.
Moj mikro: Imate občutek, da komunikacija med zdravnikom in pacientom prek interneta poteka drugače kot v ordinaciji predvsem zaradi anonimnosti in zasebnosti, ki jo internet omogoča? Si upajo ljudje prek interneta več vprašati?
Vsekakor kaže, da za pridobitev zaupanja ni potreben neposreden stik z zdravnikom, niti ga ni potrebno osebno poznati. Anonimnost, ki jo omogoča internet, daje možnost, da povsem odkrito izpostavimo vse skrite frustracije in težave, vprašamo takorekoč karkoli in se pri tem ne razkrijemo. Odgovor lahko uporabimo ali ne in pri tem virtualnem odnosu “zdravnik – pacient” ne vladajo nobene dodatne obveznosti in povezave, kot so npr. pričakovanja zdravnika, da bo pacient njegove nasvete upošteval, da bo sledil njegovim navodilom, oziroma, da ga ne bo preverjal še drugje, kar vse v klasičnem odnosu “zdravnik-pacient”, vsaj v našem okolju, deluje precej moteče.
Pacienti si namreč v svojega zdravnika ne upajo odkrito podvomiti, ker jih je strah, da bodo potem obravnavani pristransko ali deprivilegirano, zdravniki pa si paciente včasih tudi kar lastimo in si jemlejmo pravico do skoraj precejšnje samovolje pri obravnavi. Takšno ravnanje nam do določene mere omogoča tudi sistem omejene prehodnosti od zdravnika k zdravniku, majhna transparentnost postopkov, kar povečuje še slaba zdravstvena izobraženost pacientov in veliko tveganje, da bomo ob morebitnem poskusu zamenjave vsaj nekaj časa ostali povsem brez zdravnika.
Moj mikro: Ali lahko internet nadomesti osebno komunikacijo med zdravnikom in pacientom? Kako je s tem v vašem primeru?
Ne, spletno zdravstveno posvetovanje bo vedno ostalo le posvetovanje, odločitve bosta vedno morala sprejeti bolnik in zdravnik v neposrednem stiku drug z drugim. Spletno posvetovanje pa lahko zelo racionalizira obravnave pacientov, saj lahko prispeva k večjemu poznavanju pravic in dolžnosti obeh partnerjev v procesu diagnostike in zdravljenja, poveča pacientovo poznavanje možnih alternativ pri obravnavi, omogoča primernejšo oceno potrebe po obisku pri zdravniku in lahko hitro in brez zamude pojasni manjše nesporazume v komunikaciji med zdravnikom in bolnikom in navsezadnje bo kot stranski produkt izobraženosti pacientov bolj kot doslej prisiljevalo zdravnike k stalnemu in sprotnemu izobraževanju, saj bo sicer njihovim pacientom zelo hitro jasno, da ne dohajajo obnove spoznanj na svojem področju. Nikoli pa spletno posvetovanje ne bo moglo nadomestiti neposrednega stika med bolnikom in zdravnikom.
Objaveljeno v reviji: Moj mikro
