Intervju: spletni trgovci
Pogovarjali smo se s predtavniki nekaterih pomembnejših spletnih trgovin: Simon Cetin (trgovina RECREC) Aljoša Domijan (Gambit Trade d.o.o.), Jernej Goznikar (AVDION.com), Lojze Bertoncelj (Emka), Marjeta Vilar (Mercator), Damijan Mali (Neckermann kataloška prodaja d.o.o.
Kakšen je obseg prodaje v vaši spletni trgovini?
- Aljoša Domijan: V prvi polovici leta smo v naši EnaA elektronski trgovini prodali za 12,45 milijonov tolarjev računalniške opreme. V času od 15. junija do 15. julija smo izvedli promocijsko akcijo, katero so podprli tudi na straneh eon.si, emka.si, tehnika.net, iprom.si, dom.si in menea.si. Modri nakupi na straneh www.gambit.si s katerimi je Gambit Trade v svoji spletni trgovini ponudil vrsto izdelkov s posebno ugodnimi cenami ter obenem v sodelovanju z Intereuropo zagotovil hitro in poceni dostavo so bili uspeh. 152 potrošnikov je skupaj opravilo nakupe v vrednosti 3,2 milijona SIT.
- Simon Cetin: V trgovini Recrec prodamo dnevno v povprečju 35 izdelkov, povprečna mesečna rast prodaje je 8%.
- Lojze Bertoncelj: V letošnjem letu bomo prodali za približno 1,5 milijonov tolarjev na mesec.
- Jernej Goznikar: Obseg prodaje je bil sprva nad pričakovanji, sedaj pa se je ustalil.
- Marjeta Vilar: V spletni trgovini Mercator beležimo približno tak obseg prodaje, kot ga ima manjša samopostrežna trgovina z okoli 150 m2 prodajne površine. Število kupcev eksponentno narašča iz meseca v mesec od začetka poslovanja Mercatorjeve internetne trgovine (v nadaljevanju MIT) do danes, s tem pa narašča tudi vrednost posameznega nakupa – povprečna rast vrednosti nakupa v mesecu januarju 2001 napram januarju 2000 je 15%. Od začetka poslovanja do danes se je število kupcev v MIT povečalo za več kot 150%. V letu 2000 je bila mesečna stopnja rasti posameznega nakupa v povprečju 5%. Povprečna vrednost nakupa je v letu 2000 znašala približno 11.000,- SIT, od januarja do junija 2001 pa znaša že 12.666,- SIT. Prodaja narašča na račun večjih nakupov in zaradi novih kupcev. Vedno več je namreč podjetij, ki kupujejo v reprezentančne namene.
- Damijan Mali: Obiskovalci naših spletnih strani so v zadnjem polletju opravili za povprečno 6 milijonov tolarjev nakupov mesečno. Med poletnimi meseci številke sicer padajo malo pod povprečje, ampak s skupnim prometom smo zelo zadovoljni.
Koliko izdelkov prodate dnevno, mesečno?
- Lojze Bertoncelj: Dnevno tudi do 30, mesečno do 700.
- Jernej Goznikar: Mesečno prodamo cca. 20 izdelkov, kar ni veliko, je pa vrednost nakupa v prvem letu povprečno znašala nad 82.000 SIT.
- Aljoša Domijan: V trgovini sedaj zabeležimo med tri in pet nakupov dnevno ter dva do tri nakupe čez konec tedna. Skupaj prodamo med 120 in 150 izdelkov v povprečni vrednosti 23.000,00 SIT. Največ prodamo črnil za tiskalnike in dodatnih pomnilnikov za računalnike, vse pogosteje pa se kupci odločijo tudi za nakup računalnika, monitorja ali celo notesnika.
- Marjeta Vilar: Kupcem je v MIT na voljo čez 4000 izdelkov market programa. Redno so v prodajni katalog vključeni izdelki iz prodajno pospeševalnih akcij Mercatorja, izdelki iz skupine trajno nizkih cen in izdelki trgovske znamke Mercator. Skupine najbolj prodajanih izdelkov so pijače (sadni sokovi, gazirane pijače, pivo, vino), mlečni izdelki (mleko, jogurti, siri, smetana), kava, praški, čistila idr. Kupci zelo pogosto nakupujejo izdelke iz projektov Trajno nizke cene in Trgovska znamka Mercator.
- Damijan Mali: Dnevno sprejmemo povprečno po 15-20 naročil s povprečno 3-4 štirimi naročenimi izdelki in skupno vrednostjo naročila okrog 10.000 SIT. Število naročenih izdelkov pa se veča s širitvijo ponudbe v naši spletni trgovini, v kateri ponujamo trenutno več kot 1.600 izdelkov, skupaj z vsemi variantami je to skoraj 22.000 pozicij.
Kakšen je trend v primerjavi s preteklimi leti?
- Lojze Bertoncelj: Letos je šele prvo polno leto poslovanja Emke in neposredna primerjava ni možna. Pričakujemo, da bomo letošnji zadnji kvartal prodali za 4 krat več kot lanski zadnji kvartal, ko je Emka že poslovala.
- Jernej Goznikar: Trend je naraščajoč, vendar je nihanja veliko.
- Aljoša Domijan: EnaA trgovina je sicer poslovala že v letu 2000, vendar pa je rezultat praktično nemogoče primerjati. Letošnji rezultati so vsaj štirikrat boljši.
- Marjeta Vilar: Število kupcev eksponentno narašča iz meseca v mesec od začetka poslovanja Mercatorjeve internetne trgovine (v nadaljevanju MIT) do danes, s tem pa narašča tudi vrednost posameznega nakupa – povprečna rast vrednosti nakupa v mesecu januarju 2001 napram januarju 2000 je 15%. Od začetka poslovanja do danes se je število kupcev v MIT povečalo za več kot 150%. V letu 2000 je bila mesečna stopnja rasti posameznega nakupa v povprečju 5%. Povprečna vrednost nakupa je v letu 2000 znašala približno 11.000,- SIT, od januarja do junija 2001 pa znaša že 12.666,- SIT.
- Damijan Mali: V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, smo letos zabeležili več kot 2x porast obiska na spletnih straneh, število naročil pa se je povečalo za več kot 3x.
Ali ste zadovoljni s situacijo e-nakupovanja v Sloveniji?
- Simon Cetin: S situacijo pri nas sem zadovoljen saj vse številke rastejo…
- Lojze Bertoncelj: Želeli bi si več obiskovalcev in nakupov, kdo pa ne. Situacija je pač dana realnost.
- Jernej Goznikar: Kupuje se premalo, predvsem zaradi bojazni pred elektronskim nakupovanjem in nezmožnostjo “tipanja” izdelka pred nakupom.
- Aljoša Domijan: Kot ponudniki računalniške opreme imamo to prednost, da so naši kupci bolj nagnjeni k nakupovanju preko spleta. Zato lahko rečem, da smo zadovoljni. Seveda pa se moramo za dober poslovni rezultat potruditi prav tako kot tudi vsi ostali. Prodaja na internetu namreč ni nič lažja kot prodaja v navadni trgovini.
- Marjeta Vilar: Načeloma smo s prometom, ki ga beležimo v MIT, zadovoljni. Upoštevati moramo, da se nakupne navade potrošnikov ne spreminjajo čez noč. Del kupcev, predvsem tistih, ki cenijo priročnost in udobnost in jim ti predstavljata bistveni element pri odločitvi za nakup, pa je že postalo naš e-kupec.
- Damijan Mali: Odstotek naročil v primerjavi z naročili iz klasičnih katalogov je še vedno relativno majhen. Glede na število rednih uporabnikov interneta v Sloveniji lahko v prihodnosti pričakujemo porast prometa v naši spletni trgovini, pričakujemo pa tudi porast števila spletnih trgovin in s tem tudi vedno večjo promocijo spletnih nakupov
Kaj bi bilo potrebno storiti za pospeševanje spletne prodaje?
- Lojze Bertoncelj: Počakati, da se snežena kepa prične valiti. Največ bi koristilo, če bi vsak najprej aktivno tržil v svoji spletni trgovini. V uredništvu Emke si npr. zelo veliko obetamo od povezovanja spletne, kataloške in fižične prodaje. To lahko še bolj “agresivno” naredijo tudi vsi zgoraj omenjeni sogovorniki: Merkur, Mercator, Neckermann (še najbolje dela), Pasadena (v svojih revijah), Emporium, Dom Mueller … Potem pa se pritožujmo.
- Jernej Goznikar: Oglaševanje in prepričevanje ljubi o vasnosti interneta in ne o njegovih nevarnostih.
- Aljoša Domijan: Na slovenskem spletu se zaenkrat sprehajajo predvsem bodoči potrošniki, saj jih le nekaj več kot 10% v trgovinah na internetu tudi kaj kupi. Tega se zelo dobro zavedamo tudi člani interesne skupine e-trgovcev. Zato smo si zadali cilj, da s promocijskimi akcijami, popusti in še boljšo ponudbo skupaj pridobimo nove aktivne kupce. V Gambit trade smo prepričani, da je to edina pot do zadovoljnih kupcev.
- Marjeta Vilar: Ob vpeljavi spletne prodaje je prav gotovo najpomembnejše učinkovito oglaševanje, ugodna in zanimiva ponudba kakovostnih izdelkov, hitrost spletne trgovine in enostavnost nakupovanja, zagotovitev varnosti podatkov in preprečevanje zlorab s tehnološko dognanim sistemom varnosti, posebne spletne akcije pospeševanje ter čimboljše izkoriščanje specifičnosti interneta.
- Damijan Mali: Predvsem bi morali za uporabnike dostop do interneta poceniti, izboljšati bi morali kvaliteto infrastrukture, predvsem doseči dobro propustnost. Upamo, da bo s prihodom večjih internet ponudnikov Slovenija vendarle naredila ključni korak naprej in s tem približala internet čim večjemu krogu ljudi. Ugotavljamo tudi, da je oglasni prostor relativno drag glede na uspešnost internet prodaje v Sloveniji kar zmanjšuje opaznost prodajaln. Tudi nivo storitev, ki jih prodajalne ponujajo se bo še moral izboljšati, ključna pri tem pa je varnost transakcij in podatkov, saj se mnogi obiskovalci e-prodajaln še vedno bojijo nakupov zaradi možnosti zlorab. Vedeti pa moramo tudi, da je za kupce pomemben tako enostaven in prijeten način nakupa, kot tudi prejem in kakovost blaga z možnostjo enostavne menjave itd. Ta del storitve pri številnih slovenskih e-prodajalnah še ni povsem zrel.
Ali svojo spletno trgovino aktivno oglašujete? Če jo, kje?
- Simon Cetin:Ob prenovljeni trgovini pripravljamo večjo spletno oglaševalsko akcijo, za oglaševanje se poslužujemo oglaševalskega omrežja Central Iprom kjer plačujemo le za direktne preusmeritve obiskovalcev torej samo za tiste, ki preberejo oglas, jih ponudba zanima in kliknejo nanj. Brandig dobimo brezplačno. Za pospeševanje spletne prodaje je spletna promocija življenjskega pomena.
- Lojze Bertoncelj: Smo pred časom oglaševali na jumbo plakatih, v dnevnikih, revijah, na spletu, lastnih medijih … Zadnje mesece skoraj ne oglašujemo, ker se nam vložki ne povrnejo. V primeru Emke bi bilo mnogo pametneje vlagati v dodatne sodelavce, ki bi skrbeli za še boljšo ponudbo izdelkov in storitev.
- Jernej Goznikar: Izključno preko interneta. Na raznih straneh.
- Aljoša Domijan: Oglašujemo v poslovnih in računalniških revijah ter na internetu. Pri oglaševanju preko interneta se še najraje obrnemo na oglaševalsko omrežje Central Iprom ali pa na strani, ki imajo velik dnevni obisk.
- Marjeta Vilar: Aktivno smo oglaševali samo ob začetku poslovanja prek inteneta. Ob širitvi dostavnega območja storitve MIT (na Mestno občino Maribor, kjer jo testno že ponujamo, ter na širšo okolico Ljubljane) in ob prenovi MIT bomo pripravili nov krog promocije.
- Damijan Mali: Posebnih oglaševalskih akcij se v zadnjem obdobju nismo posluževali, razen zakupljenega oglasnega prostora na www.slowwwenia.com in pa oglaševanja naših spletnih strani v tiskanih izdajah naših katalogov, ki jih redno prejema več kot 200.000 naših kupcev.
Ali pripravljate kakšne novosti v vaši trgovini?
- Lojze Bertoncelj: Novosti so edina stalnica v Emki. Zadnje mesece smo pripravili dodatne lestvice najbolj iskanih, objavljati smo začeli spiske knjig po načelu “Kdor je kupil … je kupil tudi …”, izvajamo nagradne igre, npr. Lepo je biti Milijonar, stalno pripravljamo posebne tematske ponudbe, npr. Maček Muri, Hannibal, Jesen/Zima 01/02, Ravije. Trenutno poteka razkošno osem tedensko praznovanje prve obletnice Emke pod znakom 8ka. Podprli bomo prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu … Hkrati pripravljamo skupno platformo vseh spletnih storitev Mladinska knjiga (EMka, Svet knjige in Ciciklub, Cicido, Ciciban, Pil, Pil Plus, Vesela šola, Inteaktivni atlas Slovenije), na naslovu www.mladinska.com.
- Jernej Goznikar: V naši spletni trgovini AVDION.com pripravljamo novosti vsaj tedensko, če ne dnevno. So pa novosti skladne z novimi proizvodi na trgu.
- Aljoša Domijan: Vsekakor, za jesen pripravljamo posebno atraktivno ponudbo dlančnikov. Poleg tega smo dodali strani z brezplačno programsko opremo. V bodoče bomo še dodatno izboljšali komunikacijo s kupci in jim omogočili dostop do še večjega obsega informacij o naši ponudbi. Prav tako bomo izboljšali strokovno pomoč preko spleta. Marjeta Vilar: Ponudbo izdelkov v spletni prodaji dnevno dopolnjujemo. V prodajni katalog uvrščamo prioritetno izdelke, po katerih povprašujejo kupci. V MIT ponujamo tudi izdelke, ki so vključeni v prodajno pospeševalne akcije Mercatorja, izdelke iz projektov: Trajno nizke cene, Trgovska znamka Mercator, Slovenska košarica ter izdelke rednih prodajno pospeševalnih akcij. Dodatno ugodnost pri nakupih si kupec lahko zagotovi, če naročene izdelke plača s kartico Mercator Pika. Kupcem v MIT omogočamo ob prevzemu blaga plačevanje na različne načine: z gotovino, z naročilnicami, čeki in plačilnimi karticami (Mercator Pika, EuroCard, Activa, Diners, American Express, Karanta in Visa). V testni fazi pa imamo tudi plačevanje s plačilnimi karticami preko interneta. Izdelke v MIT je trenutno možno kupovati po enakih cenah kot v prodajalnah tipa hipermarket. Za takšno cenovno politiko smo se odločili zaradi tega, ker projekt trenutno deluje le na področju Mestne občine Ljubljana. Projekt nameravamo širiti tudi na področje cele Slovenije ter v prihodnosti tudi na nove trge, na katere je Mercator že vstopil. Mercator si zagotavlja konkurenčno prednost tudi z brezplačno dostavo. Ob nakupu nad 10.000,- SIT kupcem nudimo brezplačno dostavo kot dodano vrednost.
- Damjan Mali: Spletne strani nameravamo še bolj približati kupcem z novimi rubrikami na spletu, širitvijo ponudbe, odgovori na najpogosteje zastavljana vprašanja v zvezi s kataloško prodajo, kupcem bomo omogočili vpogled v zgodovino svojih nakupov, pripravljamo razne nagradne igre za obiskovalce,… Verjetno bomo med prvimi v Sloveniji ponudili kupcem možnost ogleda izdelkov v 3 dimenzijah s pomočjo Flash tehnologije.
Objavljeno v reviji Moj mikro
