So spletni oglasi res učinkoviti?

Merjenje uspešnosti spletnega oglaševanja je bilo v zadnjih letih osredotočeno na merjenje števila ogledov oglasov in stopnje klikov na oglas. V zadnjem času se oglaševalci vedno bolj sprašujejo tudi, koliko spletno oglaševanje vpliva na vrednost blagovne znamke, se pravi na njeno prepoznavnost, zaznano kakovost, priljubljenost, nakupni interes uporabnika ipd.

Internet omogoča v primerjavi s tradicionalnimi mediji (TV, radiom, tiskanimi mediji) razmeroma natančno merjenje učinkovitosti oglaševanja. Tehnologija namreč omogoča oglaševalcem, da preprosto merijo učinkovitost oglaševalske akcije. Na spletu pa je mogoče izpeljati samodejen popis dogodkov in časovnih intervalov, ki potekajo med izpostavitvijo oglasu in konverzijo na oglaševalčevi spletni strani. Programska oprema in tehnološki sistem streženja oglasov sta v zadnjih letih zelo napredovala in tako so natančnejše tudi statistike, ki jih izvedejo programi. Tako je mogoče brez težav izračunati odzivno stopnjo na posamezne oglase (število prikazov oglasa, število klikov na oglas, stopnja klikov, število nakupov, ki jih je povzročil določen oglas, ipd.), medtem ko je to pri klasičnih medijih silno težko. V primerjavi s tradicionalnimi mediji ima internet tudi to prednost, da lahko sproti spremljamo učinkovitost oglaševalske akcije in jo po potrebi tudi prilagajamo in popravljamo. Napredne tehnične rešitve spletnega oglaševanja omogočajo, da oglaševalec upravlja akcijo v realnem času. To pomeni, da lahko spremlja učinkovitost posameznih oglasnih mest in spletnih oglasov pred akcijo, med njo in po njej in jih med akcijo upravlja: zamenjava spletne pasice in oglasna mesta, upravlja doseg in frekvenco oglasnih sporočil.

Oglaševanje zahteva natančne podatke
Za oceno uspešnosti spletnega oglaševanja lahko med drugim opazujemo in merimo naslednje parametre: obisk strani, na katerih se oglas predvaja, število prikazov oglasa, število klikov na posamezen oglas, število obiskov ciljne strani, število nakupov na ciljni strani in donosnost investicije (ROI – Return on Investment), ki predstavlja razmerje med dobičkom in vrednostjo celotne spletne oglaševalske akcije z vštetimi stroški postavitve in delovanja spletnih strani, njihovega vzdrževanja in stroški oglaševanja. Kadar gre za spletno prodajo, nas zanimajo tudi konverzijske stopnje in odložena konverzija, ki pomeni nakupe, ki se realizirajo na podlagi n-kratne izpostavitve pasicam oglaševalca, vendar brez klika nanjo.

Podobno kakor gledanost televizijskih oddaj in branost revij je obiskanost spletnega medija pomembno merilo pri odločanju oglaševalca oziroma medijskega načrtovalca o tem, v katerih spletnih medijih bodo oglaševali. Oglaševalci se namreč odločajo predvsem za tiste strani, ki so uspešne, prepoznavne, dobro obiskane in seveda ustrezajo ciljni skupini, kateri je oglaševalska akcija namenjena. Zato je standardizirano in neodvisno merjenje obiskanosti spletnih medijev eden pomembnejših dejavnikov za razvoj spletnega oglaševanja. Z analizo obiskovalcev in ob razumevanju statističnih podatkov o obiskanosti se oglaševalci veliko laže odločijo o oglaševanju.

Klik – neposreden odziv na oglas
Želen učinek slehernega spletnega oglasa je odziv nanj. Ta je lahko različen, od nadaljnjega poizvedovanja po izdelku ali storitvi v klasičnih medijih in zanimanja za izdelek v realnih trgovinah do klika na spletni oglas, ki uporabnika pripelje do spletne strani podjetja, ki oglašuje svoj izdelek ali storitev.

Splet je prvi medij, ki omogoča neposredno merjenje odziva uporabnika na oglas. Število klikov se najpogosteje ne meri absolutno, ampak v odvisnosti od števila predvajanj. To razmerje ponazarja kratica CTR (click through rate), ki pomeni razmerje med številom klikov na oglas in številom predvajanj oglasa. Število klikov je odvisno predvsem od kreativnosti izdelave in privlačnosti pasice in od primernosti oglaševane vsebine glede na občinstvo – pravi oglas pravemu občinstvu. Kakovostno serviranje oglasa je odvisno tudi od podrobne analize informacij o uporabnikih, ki se zadržujejo na ciljnih spletnih straneh. Večji CTR dosegajo oglasi, ki so objavljeni na straneh, ki so z vsebino oglasa v tesni povezavi. Tako bo na primer oglas za kozmetične preparate dosegel večji uspeh na spletni strani, ki je posvečena ženski tematiki kot pa na strani z vrtnarskimi nasveti. Izbira pravih strani je torej za učinkovito serviranje oglasov bistvenega pomena.

Ob še tako privlačnem oglasu pa obstajajo dejavniki, na katere oglaševalci ne morejo vplivati:

  • nagnjenost h klikanju na spletne oglase, ki se med posamezniki razlikuje

  • trenutno zanimanje obiskovalca spletne strani za oglaševani izdelek

  • odnos obiskovalca do blagovne znamke oziroma podjetja ali izdelka

Izbira modela CTR je odvisna predvsem od ciljev in namenov oglaševanja. Model CTR je še posebno dober takrat, ko je pospeševanje prodaje primarni cilj oglaševalske akcije, in takrat ko je cilj oglaševanja pripeljati čim več obiskovalcev na spletno stran. Zaradi velikega zanimanja oglaševalcev, da bi uporabniki kliknili na njihov oglas, je v spletu mogoče najti tudi mnoge zavajajoče pasice s takšnimi ali drugačnimi mamljivimi ponudbami, ki poskušajo uporabnike napeljati h kliku. Velikokrat se zgodi, da uporabniki zaradi napačnega razumevanja oglasa kliknejo na oglas, in šele ko pridejo na oglaševano stran, ugotovijo, da se oglas nanaša na blago ali vsebino, ki ju sploh niso iskali. Uporabnik lahko na pasico klikne tako rekoč tudi po pomoti ali pa ga h kliku zapelje možnost igranja nagradne igre, čeprav se sploh ne zanima za oglaševani izdelek oziroma storitev. Z vidika prodaje so takšni kliki na oglas popolnoma neučinkoviti, saj med tem občinstvom podjetje ne more pričakovati nadaljnjih kupcev, ima pa stroške z neproduktivnim prikazovanjem oglasa. Avtorji takih oglasov bi se morali zavedati, da s takšnimi metodami zmanjšujejo ugled svojemu podjetju in njegovim blagovnim znamkam ter uporabnike odvračajo od nakupa izdelkov tega podjetja.

Prepoznavnost blagovne znamke
O uspešnosti spletnega oglaševanja ne smemo soditi samo po številu klikov na oglas. V oglaševanju, ki krepi poznavanje, podobo in ugled blagovne znamke, izdelka ali podjetja, je število prikazov oglasa pomembnejše kot število klikov na oglas. Uspešna je lahko že sama izpostavljenost obiskovalcev pasicam, ki pripomorejo k večji prepoznavnosti blagovne znamke. Čeprav uporabnik ne klikne na pasico, si jo lahko vtisne v spomin in postane bolj seznanjen z lastnostmi oglaševanega izdelka, ki ga bo morda kupil ob naslednjem obisku lokalne trgovine. Treba se je zavedati, da v danem trenutku ponudba vseh ljudi preprosto ne zanima; morebiti zanjo nimajo časa, morebiti do ciljne strani sploh nimajo dostopa. Zato morajo oglaševalci poiskati tudi odgovore na naslednja vprašanja:

  • ali in koliko si je občinstvo zapomnilo spletni oglas;

  • ali je spletni oglas pripomogel k prepoznavnosti blagovne znamke;

  • ali se je zaradi oglaševanja povečala prodaja.

Spletni oglasi imajo vse možnosti, da so opaženi, vendar se poraja vprašanje, koliko vplivajo na vrednost blagovne znamke. Dejstvo je, da zavedanje blagovne znamke narašča s številom predvajanj ne glede na medij, ki oglase prenaša. Je pa tudi res, da je zavedanje spletnih oglasov bolj kot v drugih medijih odvisno od splošnega poznavanja blagovne znamke. Če recimo Sony ali Nike oglašujeta nov izdelek, dosežeta njegovo prepoznavnost z manj predvajanji oglasa kot kako neznano podjetje.

Nadzorovanje akcije
Z rezultati merjenja lahko oglaševalec ugotovi, kakšna je razlika v prepoznavanju in ugledu blagovne znamke pred oglaševalsko akcijo in po njej ter kakšen je vpliv različnega števila izpostavitev na prepoznavanje in ugled blagovne znamke po končani oglaševalski akciji. Merjenje med akcijo pa daje odgovore na vprašanja, kakšna je opaženost akcije in kakšen je vpliv različnega števila izpostavitev na opaženost akcije. Še bolj poglobljene in podrobnejše rezultate lahko dosegamo s sočasno analizo logov oglaševalčevih spletnih strani in opazujemo spremembe, ki se dogajajo med akcijo (število strani, ki jih obišče posameznik, čas, ki ga preživi na straneh, frekvenca vračanja na oglaševane strani, ipd.). S pomočjo programske opreme se lahko za vsak oglas posebej spremlja, kolikokrat je bil kakemu uporabniku prikazan in prek katerih spletnih strani. Tako se lahko zmanjša nezaželeno ponavljanje oglasa istemu porabniku in dodeli oglas tistim, ki ga še niso prejeli in hkrati spadajo v ciljno skupino oglaševalca.

 

Rezultati lanske raziskave Cross Media Research, ki jo je izpeljal Microsoftov MSN v sodelovanju z Oglaševalskim raziskovalnim skladom (ARF), Interaktivnim oglaševalskim birojem (IAB) in drugimi uglednimi partnerji, so pokazali, da s povečanjem naložbe v spletno oglaševanje dobimo boljše rezultate z vidika umeščanja in prepoznavnosti blagovne znamke kot s povečanjem naložbe v televizijsko oglaševanje ali tiskane oglase. Rezultati so pokazali, da se s spletnim oglaševanjem z vidika umeščanja blagovne znamke lahko drastično izboljša ROI (vračilo naložbe) celotne oglaševalske kampanje, če je pomemben del v medijskem spletu.

 

Da trditve o uspešnosti merjenja učinkovitosti spletnega oglaševanja niso iz trte zvite, kažejo tudi rezultati nekaterih raziskav. Rezultati raziskave družbe Lightningcast so pokazali, da je mogoče z internetnim oglaševanjem bistveno povečati prepoznavnost blagovne znamke. Raziskava je obravnavala oglaševanje avtomobila hyundai tiburon, pri čemer so obiskovalci interneta, ki so bili izpostavljeni 30-sekundnemu reklamnemu spotu v spletu, precej bolje poznali blagovno znamko Tiburon (kar 80 odstotkov) kot tisti, ki spota niso videli. Boljši rezultati so bili doseženi tudi pri nameri za nakup in splošnem ugledu blagovne znamke.

 

Internetno oglaševanje trenutno dosega 1,4-odstotni delež v celotnem oglaševanju, čeprav ljudje prebijejo na internetu od osem do deset odstotkov svojega časa. Internetna oglaševalska industrija pričakuje, da bo prihodnje leto ta delež znašal dva odstotka. Lani je bila med najuspešnejšimi državami v spletnem oglaševanju Velika Britanija, kjer se je delež internetnega oglaševanja v skupnem oglaševanju povečal za 20 odstotkov. Poleg tega se pa za spletno oglaševanje odloča čedalje več pomembnih podjetij. Polovica od 20 največjih spletnih oglaševalcev v letu 2002 se je namreč uvrstila na seznam Fortune 500 – med njimi so Amazon.com, Estee Lauder, SBC Communications, General Motors in Barnes & Noble – medtem ko sta se v letu 2000 na lestvico "srečnih" uvrstila le dva spletna oglaševalca. Vse več velikih in uglednih podjetij namreč razmišlja, da bi del proračuna za oglaševanje namenili tudi spletnemu oglaševanju. Spremembe bo prinesel tudi prihod digitalne televizije, saj bodo meje med mediji vse bolj zabrisane, tako da ne bo več ločevanja med televizijskim in spletnim oglaševanjem. Sicer pa lahko več informacij o spletnem oglaševanju najdete na spletni strani www.mediaiprom.com.

 

Objavljeno v reviji Moj mikro

Radoš Skrt

Mag. Radoš Skrt je specialist za Google in Facebook oglaševanje ter za optimizacijo spletnih strani (SEO). Je redni predavatelj na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko internetnega marketinga.

V okviru svojega podjetja Nasvet.com je organiziral je tudi že več kot 50 seminarjev s področja internetnega marketinga (več na http://seminarji.nasvet.com).

Radoš Skrt je od leta 2016 tudi mednarodno certificirani DIMAQ master trener. Njegovo podjetje Nasvet.com ima že vrsto let status Google Partner ter pridobljene naslednje Googlove certifikate: Search Advertising, Mobile Advertising, Video Ads, Display Advertising, Shopping, Digital Sales.

Kliknite za podrobnejši opis referenc.

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top