RSS prenos vsebin

RSS ali Rich Site Syndication je ena izmed tistih reči v svetu interneta, o katerih se veliko govori, dosti piše v spletnih in malce manj v tiskanih medijih, predvsem pa nestrpno čaka na trenutek, ko bodo iz kultnega podzemlja izbruhnile na površje in postale "naslednja nova velika stvar". V medijih so vprašanja tipa "Bo RSS izpodrinil elektronsko pošto?" običajno pogostejša od "Kaj sploh je RSS?", čeprav nas izkušnje iz internetne zgodovine učijo, da bi bilo bolje, če bi se malce bolj posvetili slednjim.

Za kaj torej gre? RSS je, preprosto povedano, format urejanja in predstavljanja podatkov, ki omogoča prenos vsebin s svetovnega spleta, običajno novic ali člankov, vključno z grafičnimi elementi. Format deluje znotraj XML tehnologije. Uporabniki lahko nato te vsebine zajemajo s pomočjo posebnih programov ali pa s pomočjo programskih dodatkov znotraj brskalnika. Kot primer si poglejmo novičarsko spletno stran, ki želi svoje uporabnike obveščati o novih vsebinah. Poleg že obstoječih novic na spletni strani postavi upravljalec še RSS vir (RSS feed), na katerega se uporabniki naročijo, kar pomeni, da v program za branje RSS virov vpišejo naslov, kjer se nahajajo posamezni viri. Ta postopek je zelo enostaven, saj običajno ne zahteva več kot en sam klik za vsak vir. V programu nato uporabnik nastavi časovni interval obnavljanja vira, torej na vsake koliko ur ali dni program pregleda, ali so se v viru pojavile kakšne novosti. Podatki se prikazujejo v obliki naslovov – s klikom na tistega, ki nas zanima, prenesemo v program celotno vsebino članka ali zgolj povzetek, odvisno pač od tega, kako je sestavljen vir. In to je pravzaprav vse.

Kje je sploh revolucija?
Najbrž vam je zdaj že jasno, da je moč ta format uporabiti za prenos vseh podatkov, ki se dajo razbiti na dovolj strukturirane enote, ki ustrezajo standardu RSS, ne zgolj novic. RSS je primeren za skorajda vsak prenos informacij, pa naj gre zgolj za obveščanje o novostih na domači spletni strani ali spletnem dnevniku, za prenos povzetkov ali celotnih člankov z novičarskih portalov ali pa za trženje in obveščanje o proizvodih in storitvah – skratka za vse, kar zahteva dostavo neke vsebine do uporabnika. Hkrati pa se nemara tudi sprašujete, kaj je na vsem tem tako revolucionarnega, da se mu posveča toliko pozornosti. Nenazdanje je ob tem treba vedeti tudi to, da RSS sploh ni nov koncept, saj segajo zametki v leto 1996, leto kasneje pa je Netscape ta format uporabil pri razvoju spletne strani My Netscape, ki je zaživela dve leti kasneje. Medtem so na razvoju formata delali tudi pri Microsoftu in UserLand in še marsikje drugje, vendar vse skupaj ni doživelo kakšnega pretiranega uspeha pri uporabnikih. Toda RSS je kljub temu preživel in danes je bolj razširjen kot kdajkoli prej. Zakaj?

RSS je kot XML format imel svoje pristaše že v samem začetku, vendar ni uspel doseči splošne razširjenosti. Najbrž je temu kriva elektronska pošta, ki je še dve leti nazaj predstavljala najbolj učinkovito orodje za komunikacijo med spletnimi stranmi in uporabniki. S pomočjo HTML formata je v elektronsko sporočilo moč vkodirati tako grafične kot tekstovne podatke in do nedavnega je bil takšen način obveščanja uporabnikov o novostih zaradi svoje enostavnosti in razširjenosti absolutni favorit. Le kdo ne uporablja elektronske pošte? Kaj je lažjega kot naročiti se na novice ali poštni seznam za obveščanje o novostih na tej ali oni spletni strani? Ali ni najbolj ugodno, da nas novosti o ponudbi tega ali onega podjetja redno pričakajo v našem elektronskem poštnem nabiralniku?

Potem pa se je vse spremenilo. Količina nenaročene oglasne pošte in okuženih sporočil je začela divje rasti in danes predstavljata blizu 90 odstotkov celotne elektronske pošte. Z marketingom preko elektronske pošte je bilo hitro konec. Uporabniki so izgubili zaupanje vanjo in zdaj skrivajo svoje elektronske naslove kot kača noge. Vsa sporočila postajajo sumljiva, kar pomeni, da programi za zaščito pred spamom, ki so medtem postali nepogrešljivi, pogosto prepoznajo kot spam tudi povsem legitimna sporočila. Toda tu še ni največji problem – ta se pojavi pri spremembi miselnosti uporabnikov, ki se z elektronsko pošto preprosto nočejo več ukvarjati. In tu je skozi velika vrata vstopil že skoraj pozabljeni RSS.

RSS namesto elektronske pošte?
Ta način komunikacije namreč vrača pravico do odločitve v roke uporabnika samega. Uporabnik se namreč lahko sam odloča, katere vsebine bo bral njegov program, kdaj in kako. To pomeni vrnitev svobode, ki smo jo uporabniki imeli nekoč, ko je bil spam zgolj postranska in skorajda zabavna nadloga. S pomočjo RSS lahko beremo samo tisto, kar nas res zanima. Hkrati je treba poudariti, da RSS (vsaj zaenkrat) ne more prenašati virusov. Internetni tržniki so kmalu ugotovili vse prednosti, ki jih RSS ponuja, saj pomeni možnost, da se legitimni internetni marketing končno preneha enačiti z gverilskimi metodami, ki danes niso več v zabavo nikomur, še najmanj pa uporabnikom. Vprašanje, ki so si ga tržniki postavili pa je bilo seveda tisto, ki smo ga omenili že v začetku: ali bo RSS izpodrinil elektronsko pošto? Toda vprašanje primerja hruške in jabolka: elektronska pošta je način dvosmernega komuniranja, RSS pa deluje zgolj kot distributor podatkkov v eno smer. In če pomeni RSS olajšanje za uporabnike, ostaja elektronska pošta še vedno nepogrešljivo sredstvo komuniciranja. Tako bi bilo bolj smiselno vprašanje, ali bo e-pošto izpodrinilo neposredno sporočanje, kar pa je že druga zgodba in o njej raje kdaj drugič.

Sicer pa se z gornjo trditvijo strinjajo tudi naši internetni tržniki. Rok Hrastnik, vodja poslovnega področja interneta pri časniku Finance, meni, da ima RSS v tem trenutku večji potencial, kot mu ga dejansko pripisujemo: "Glede na težave z dostavo e-pošte v globalnem smislu se RSS že kaže kot učinkovito dopolnino orodje za dostavo internetnih vsebin. Največja težava RSSa je slaba razširjenost njegove uporabe, ki pa strmo raste, dokončno uveljavitev pa lahko pričakujemo po integraciji orodja za branje RSS vsebin v Microsoftov Internet Explorer."

Sicer na trgu že obstajajo programski dodatki, ki omogočajo Internet Explorerju branje RSS virov, vendar to vsekakor ne bo povzročilo kritične mase uporabnikov. Tudi Mozillini brskalniki, na primer Firefox, omogočajo enostavno namestitev programskega dodatka, ki brskalniku doda še možnost upravljanja z RSS vsebinami. Dokončno globalno prisotnost RSSa pa lahko resnično pričakujemo šele takrat, ko ga bo Microsoft vgradil kot privzeto funkcionalnost v svoj brskalnik. Sicer pa se tudi Hrastnik strinja, da RSS ne pomeni neposredne nevarnosti za elektronsko pošto: "Čeprav je RSS odlično trženjsko orodje, pa nikakor ni za pričakovati, da bo na katerem koli področju izpodrinil e-pošto – lahko pa jo uspešno dopolnjuje."

Glede prisotnosti RSS formata na domačih tleh je Hrastnik mnenja, da smo v precejšnjem zaostanku: "V Sloveniji je njegova penetracija še povsem minimalna, saj ga uporablja zelo malo uporabnikov, še manj pa je spletnih založnikov, ki bi svoje vsebine dostavljali na ta način. Nekako konkretne potrebe tudi še ni, saj smo še daleč od takšne zasičenosti elektronskih nabiralnikov, ki
drugod že onemogoča udobno spremljanje elektronskih novic preko e-pošte."

Vsekakor pa ima RSS prihodnost tudi pri nas, saj stopnja spama strmo raste, hkrati pa bodo po tej tehnologiji začeli najprej posegati tisti, ki spremljajo tuje novičarske strani. Ti bodo – ali pa so že – med prvimi spoznali, da gre za učinkovito orodje, ki prinaša korist tako uporabnikom kot ponudnikom internetnih storitev.  

 

Kako beremo RSS?

RSS beremo s pomočjo programa, posebej namenjenega za to, ali pa s pomočjo programskega dodatka, ki ga namestimo v brskalnik. Dodatek za brskalnik Firefox (Mozilla) se imenuje RSS Reader Panel in ga lahko brezplačno prenesete z mnogih spletnih strani, na voljo pa je tudi dodatek Sage (sage.mozdev.org/), ki je nastal na podlagi že omenjenega Reader Panela. Gotovo obstaja še nekaj podobih programskih dodatkov, zato vam priporočamo, da malce prebrskate spler, če vam ta dva morda ne bi bila povšeči. Vendar to najbrž ne bo potrebno, saj smo bili pri preizkusu prvega povsem zadovoljni. Seveda je tu govora o nezahtevni uporabi, kakršno pričakujemo pri običajnih uporabnikih.

Pri Interner Explorerju lahko uporabite dodatek Pluck (www.pluck.com), ki pa je več od bralnika RSS vsebin, saj omogoča še napredno iskanje po Googlu, izpopolnjeno upravljanje s priljubljenimi povezavami in izmenjavo povezav z drugimi uporabniki. Tudi ta dodatek je zaenkrat še brezplačen, toda v kolikor vas ostale funkcionalnosti ne zanimajo in želite zgolj brati RSS vsebine, vam priporočamo, da se odločite za ločen program.

Teh je na voljo kar precej, za pokušino pa bomo tokrat omenili zgolj Awasu (www.awasu.com) in FeedReader (www.feedreader.com), ki sta zelo prijazna in tudi lična program, in bosta najbrž zadostila vse potrebe po RSS vsebinah. Za naprednejše in bolj zahtevno deskanje na RSS valovih pa priporočamo malce raziskovanja po svetovnem spletu. Izbira je res velika.

 

Moj mikro, julij/avgust 2004

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top