Registracija .si domen

»Končno!« Tako so verjetno vzkliknili v marsikaterem slovenskem podjetju, ko je Arnes pred nekaj meseci objavil, da bo sprostil trgovanje z .si domenami. Obljube o sprostitvi podeljevanja domen za pravne osebe so dobile namreč že kar dolgo brado, saj jih je Arnes obljubljal najprej do konca leta 2002, nato so premaknili datum na leto 2003, pa na začetek letošnjega leta in sedaj še na 4. april. Tokrat se zdi, da bo Arnes končno držal besedo in da bodo vsi dosedanji upravičenci (pravne osebe) dobili 4. aprila pravico do registracije dvajsetih poljubnih domen, v drugi polovici leta naj bi enako pravico dobile fizične osebe iz Slovenije.

Kratka zgodovina .si domen

Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes je od ustanovitve Slovenije pooblaščena organizacija za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si in upravljanje vrhnjega DNS strežnika za .si. Na področju registracije domen Arnes aktivno sodeluje v združenju evropskih registrov nacionalnih vrhnjih domen CENTR in je bil eden od ustanovnih članov te organizacije.

Vrhnja domena .si je bila Sloveniji delegirana leta 1992. V IANA bazo oziroma root strežnik je bila vpisana aprila leta 1992 in od takrat dalje je bila .si "živa". Barbara Povše Golob, vodja registracij domen pri Arnesu nam je povedala, da so slovenske organizacije, ki so že pred letom 1992 uporabljale internet, imele domene pod vrhnjo domeno .yu, s katero je upravljala organizacija YUNAC.

»Te domene so bile nato prenešene pod domeno .si, zato ne moremo govoriti o prvi registrirani domeni pod .si, prvih je več. Konec leta 92 je bilo v bazi registriranih domen pod .si 17 domen, med temi "pionirji" so ki.si (Kemijski institut in edina dvočrkovna domena pod .si), ijs.si, aster.si, arnes.si, mikrohit.si, zrc-sazu.si, uni-mb.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, unicom.si in uni-lj.si«, je o prvih korakih .si domene povedala Golobova.

Sponzor članka: Inetia.com
 

Do sedaj so pri Arnesu registrirali 21.994 domen, ki so enake registriranemu imenu upravičenca, 67 začasnih domen, ter 800 domen, ki se nanašajo na blagovne znamke. Če je moralo za registracijo prvih 2000 domen preteči 5 let, je bilo za registracijo naslednjih 2.000 domen potrebno samo še leto dni. Lahko bi rekli, da se je leta 1997 sprožil pravi plaz registracije domen. Od tega leta dalje, se je število letno registriranih domen večalo izredno hitro. V letošnjem letu so se tako približali že meji 24.000 registriranih domen.

Pravila za registracijo domen
Spekter pravil za registracijo nacionalnih domen je zelo pester – rešitev je praktično toliko, kolikor je različnih držav. Kljub zelo različnim pravilom pri registraciji domen pa bi lahko države vseeno razvrstili v tri glavne kategorije in sicer na države, ki imajo popolnoma liberaliziran sistem podeljevanja nacionalnih domen, na države ki postopoma odpirajo trg in na države, ki izvajajo zelo konzervativno politiko na področju registracije domen. Med slednje, sodi zaenkrat še vedno tudi Slovenija.

Pravila za registracijo domen pod .si so v bistvu zelo stroga, saj lahko .si domene registrirajo le slovenski poslovni subjekti. Do pred treh let je veljalo pravilo, da mora biti biti ime domene enako podjetju oz. registriranemu imenu subjekta. Zaradi velikega pritiska poslovnih subjektov so se konec leta 2001 pri Arnesu le nekoliko omehčali in dovolili tudi registracijo domen za blagovne znamke. Poleg tega so maksimalno dolžino znakov, iz katerih je bilo lahko sestavljeno ime domene, povečali iz 24 na 63 znakov. Od leta 2002 je omogočena tudi registracija začasne domene, ki so jo upravičenci lahko registrirali npr. za promocijo določenega projekta ali konference.

Razloge za tako nefleksibilna in stroga pravila je Arnes utemeljeval s preglednostjo naslovnega prostora, s tem, da domena »čaka« tudi na organizacije, ki bodo prednosti interneta odkrile kasneje in s tem, da stroga pravila že sama po sebi preprečujejo morebitne spore zaradi upravičenosti do domene kakor tudi spore v povezavi z blagovnimi znamkami.

Liberalizacija postopka
Kot že rečeno bo Arnes najprej le delno odprl »ventile«, saj bodo popolno svobodo pri registraciji .si domen imela v začetni fazi samo podjetja. Razloge za postopno liberalizacijo gre iskati verjetno predvsem v tem, da bi se pri Arnesu radi obvarovali kaosa, ki bi ga v prvih dneh verjetno povzročila popolna svoboda trgovanja in verjetno tudi v tem, da bodo imela podjetja dovolj časa za trezen razmislek o tem, katere domene (predvsem z vidika blagovnih znamk) bi bilo dobro registrirati. Predvidoma jeseni se bodo lahko v boj za »ostanke« pognale tudi fizične osebe. Arnes napoveduje, da se bodo ventili, ki so do sedaj preprečevali svobodno trgovanje z .si domenami, dokončno odprli, prihodnje leto, ko lahko slovenske domene začela kupovati tudi tuja podjetja. Slovenske pravne in fizične osebe bodo imele pred tujci nekaj mesečno prednost, saj bodo lahko slednji začeli s trgovanjem šele v prvi polovici prihodnjega leta.

Kljub marsikatero krepki in pikri besedi na račun togosti in nefleksibilnosti, k jih je bil deležen Arnes v preteklih letih, jih moramo tokrat za postopek postopne liberalizacije trga .si domen pohvaliti, saj bodo v prvi vrsti zaščitili interes slovenskih podjetij in nenazadanje tudi vse slovenske uporabnike, ki bodo do prihoda tujcev imeli dovolj časa, da registrirajo tiste domene, ki jih želijo. Tujcem se pač ne želimo takoj razprodati, mar ne?

Prehodno obdobje – Kaj se bo zgodilo z že registriranimi domenami?
Z vstopom v letošnje leto smo na področju registracije .si domen zakorakali v prehodno obdobje, ki bo trajalo štiri mesece. Ker bo Arnes sprejemal vloge po starih pravilih poslovanja le še do 31. marca, že sedaj poziva vse poslovne subjekte, ki še niso registrirali domen, ki so enake njihovemu registriranemu imenu ali njihovim blagovnim znamkam, vse občine in krajevne skupnosti, ki še niso registrirale domene za svoj kraj, da to storijo čimprej, saj jih domene ne bodo čakale.

Vsem že registriranim domenam oz. domenam, ki se bodo registrirale do 4. aprila, bo registracija potekla 6.junija. Do tega datuma si bodo morali vsi lastniki domen izbrati enega izmed pooblaščenih registrarjev, ki bo v njihovem imenu podaljšal registracijo njihovi domeni. V nasprotnem primeru bo s 7. junijem dobila domena status »v karanteni« (ni več NS zapisov za to domeno v vrhnjem DNS strežniku za .si), po 30 dneh pa bo izbrisana iz baze registriranih domen.

Ker seveda večina nosilcev domen za spremembo postopkov pri registraciji domen sploh ne ve, obstaja bojazen da preprosto ne bodo podaljšali svojih domen in da bodo v skrajni fazi ostali brez njih, saj jih lahko po preteku 30 dni od poteka registracije prevzame katerekoli drugo podjetje. Seveda bodo pri Arnesu storili vse, da se kaj takšnega ne bi zgodilo. Zaradi tega bodo poskrbli za ustrezno obveščanje nosilcev domen kot tudi za objavo sporočil v medijih. Arnes računa, da jim bodo priskočili na pomoč pri obveščanju tudi trenutni pooblaščenci za domene (in verjetno bodoči registrarji).

Sprememba pravil
Nova pravila, ki bodo začela veljati 4.aprila, ne bodo spremenila kroga upravičencev kar pomeni, da bodo domeno .si še vedno lahko registrirali le slovenski poslovni subjekti (septembra bi naj bila registracija domen omogočena tudi fizičnim osebam). Bistvena novost, ki jo nov postopek registracije domen prinaša je ta, da ne bo več omejitev in zahtev glede same domene. Po 4.aprilu bodo namreč pravne osebe upravičene registrirati katerokoli domeno in ne tako kot sedaj, ko so lahko registrirali samo tisto domeno, ki se je ujemala z imenom podjetja ali z imenom registrirane blagovne znamke.

Podjetje bo torej lahko registriralo domeno, ki bo prosta, torej tudi domeno, ki je enaka imenu blagovne znamke nekega drugega podjetja ali pa denimo domeno, ki bo enaka imenu kraja. Edina omejitev se bo nanašala na število registriranih domen, saj jih bo vsak nosilec lahko registriral maksimalno 20. Arnes napoveduje da bo jeseni, ko bo prosto nakupovanje brez vsakršnih omejitev omogočeno tudi slovenskim fizičnim osebam, opuščena omejitev glede maksimalnega števila domen, ki jih bo lahko registriral posamezen upravičenec.

Nikakor ne smemo pozabiti omeniti, da bo registracija domen odslej plačljiva. Končna cena, ki se bo vzpostavila na trgu, bo odvisna od cenovne politike registrarjev. Trenutno se ve samo to, da bodo registraji za vsako registracijo oz. podaljašanje domene plačali Arnesu 4.000 SIT (DDV ni vključen). Glede na to, da bo lahko vsak registrar postavil svojo ceno za registracijo domene, bodo cene ne trgu lahko vsaj v prvi fazi precej odstopale. Že v kratkem času pa je pričakovati, da se bodo cene bolj kot ne ustalile na isti ravni, saj bosta konkurenca in tranaparentnost trga naredila svoje.

Sistem registrarjev
Ena izmed bistevnih novosti spremenjenega postopka registracij .si domene je ta, da se bo po zgledu drugih nacionalnih registrov tudi v Sloveniji vzpostavil sistem registrarjev. To pomeni, da se domene ne bodo mogle več registrirati direktno pri Arnesu temveč zgolj pri pooblaščenih registrarjih, ki bodo delovali kot posredniki med Arnesom kot registrom in nosilci domen (registranti). Vsa komunikacija med Arnesom in nosilci domen bo tako razen v izjemnih primerih potekala izključno preko registrarjev. Osnovna naloga registrarjev bo ta, da bodo v imenu stranke posredovali vloge za registracijo in podaljšanje domen na Arnesov naslov.

Vsak registrar bo moral pred pričetkom trgovanja položiti varščino oziroma avans v višini najmanj 250.000 SIT, ki bi se naj nato v skladu z opravljanjem transakcij seveda zmanjševal. Vsak registrar bo lahko sproti spremljal koliko stanja ima na računu in ga tako po potrebi znova napolnil. To je pomembno zaradi tega, ker bo registrar lahko opravil transakcijo (registracijo, zamenjavo registrarja, prenos nosilca) le, če mu bo stanje na računu to dopuščalo.

Možne težave
V zvezi s sprostitvijo trgovanja se bo verjetno marsikdo vprašal kako bo potekal prvi dan trgovanja, ko bi se naj na nož udarili pooblaščeni registrarji, saj bodo verjetno želeli registrirati čim več tržno zanimivih domen, ki bi jih lahko kasneje po nekajkrat višji ceni tudi prodali (npr. trgovina.si, avto.si, nepremicnine.si, itd.). Upamo lahko samo, da bo vse skupaj potekalo zakonito, po sistemu »kdor prej pride – prej melje« in ne tako, da bi se določene domene delile pod mizo. Da ne bo pomote, nikakor ne želimo nikogar že vnaprej obsojati, toda pošteno bi bilo, da bi Arnes zagotovil oz. omogočil kontrolo vsaj prvi dan trgovanja, ko se bodo zadeve zares iskrile. Predstavljajte si kaj bi mislili, da bi kot registrar želeli registrirati tržno zanimivo domeno in da bi se vam tisti trenutek, ko bi želeli odposlati zahtevek za registracijo prekinila povezava. Verjetno bo marsikdo podvomil o poštenost registracije, ko mu ne bo uspelo registrirati domene, ki jo je želel. Da ne bomo po nepotrebenem sejali panike in po nepotrebnem dvigovali prah, je vsekakor bolje, da počakamo do sprostitve trgovanja in vidimo kaj se bo dejansko zgodilo.

Potencialna nevarnost, ki lahko ogrozi prvi dan trgovanja je tudi ta, da bi serverji zaradi preobremenjenosti, ki bi jo povzročilo veliko število zahtevkov v prvih minutah trgovanja, enostavno pokleknili. Nekaj podobnega se je namreč že pred časom zgodilo pri Financah, ko jim je na prvi dan spletne borzne igre pokleknil server, saj niso pričakovali tako velikega zanimanja njihovih uporabnikov. Nenazadnje velja omeniti tudi bojazen, ki se nam poraja zaradi tipične slovenske lastnosti – nevoščljivosti. Marsikatero podjetje bo verjetno želelo registrirati neko domeno samo zaradi tega, da bi škodovali konkurentu, pa naj si gre pri tem za registracijo njegove blagovne znamke, imena, ki je na las podobno imenu podjetja ali česarkoli drugega. Posledično lahko seveda z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bodo nekatera podjetja zaradi domenskih sporov udarila med seboj tudi po pravni plati.

 

Ključni poudarki novega sistema za registracijo domen pod .si
  • Novi sistem za registracijo domen pod .si bo stopil v veljavo 4.aprila ob 10:00.
  • Registracija .si domen ni več brezplačna
  • Domene se bodo lahko registrirale oziroma podaljševale samo prek pooblaščenih registrarjev
  • Registracija domen bo temeljila na principu »first come – first served«

 

INTERVJU
O tem kako se pri Arnesu pripravljajo na liberalizacijo postopka pri pridobivanu .si domen, smo se pogovarjali z Barbaro Povše Golob, vodjo registracije domen pri Arnesu.

Moj mikro: Kakšno bo predvideno število registrarjev? Kakšne pogoje morajo izpolnjevati podjetja, da sploh postanejo registrarji?
Arnes se je za razliko od nekaterih drugih registrov, ki so vpeljali sistem registrarjev, odločil, da ne bo postavljal visokih kriterijev za izbor registrarjev, saj menimo, da bodo končni uporabniki oz. nosilci tisti, ki bodo potrdili in izbrali tiste,ki bodo najboljši oz. najbolj konkurenčni. Registrar bo tako lahko postal vsak slovenski poslovni
subjekt, ki je nosilec domene pod .si in ima tehnično znanje in možnosti za komunikacijo (torej dostop do interneta) z Arnesom preko novega sistema. Z Arnesom bo podpisal pogodbo o sodelovanju za obdobje enega
leta, ki jo bo lahko podaljšal, če bo v tem letu registriral oz. podaljšal registracijo vsaj 100-tih domen.

Ker bodo plačila potekala preko registrarjev in bi Arnes v primeru neplačil moral oškodovati nosilce domen, bo sistem temeljil na predplačilih: vsak registrar bo na Arnesov račun nakazal avans. Opravljene transakcije se bodo odštevale, registrar pa bo svoje stanje lahko redno spremljal in po potrebi račun tudi napolnil. Transakcije namreč ne bo mogel opraviti, če njegovo stanje na računu tega ne bo več dopuščalo. Zaradi nizkih kriterijev za registrarje tudi ne znamo oceniti, koliko teh registrarjev bo. Moja ocena je, da jih bo na zacetku med 30 in 50.

Moj mikro: Kje in na kakšen način se bo preverjalo če je določena domena še prosta? Bodo imeli registrarji na svojih straneh aplikacije, ki bodo omogočale online preverjanje (whois)? Kako bo potekala komunikacija med registrarjem in Arnesom?
Whois je ze danes javno dostopen na naslovu http://www.arnes.si/domene/isci_domeno.html . V bližnji prihodnosti bomo ponudili tudi dodaten javno dostopen servis, ki ne bo obremenjeval Whois strežnika in bo omogočal zgolj preverjanje, ali je domena prosta ali zasedena.

Moj mikro: Potencilani registrarji pravijo, da je cena registracije .si domene previsoka, sploh če primerjamo ceno z registracijo .com, .net ali. org domen. Kaj pravite na te kritike?
Plačilo registracije domen in podaljšanje registracije je ena izmed treh največjih novosti, ki jo bo prinesel novi sistem. Doslej je bila ta storitev Arnesa brezplačna, kar je edinstveni primer v Evropi. Za domeno pod vrhnjo nacionalno domeno morajo plačevati nosilci po vsej Evropi in ostalem razvitem svetu, cene pa se gibljejo od nekaj evrov do par sto evrov letno.

Po novih pravilih bodo nosilci registrirali domeno za eno leto, proti plačilu se bo registracija domen lahko letno podaljševala. Tudi plačila bodo potekala preko registrarjev: Arnes bo registrajem po enotni tarifi zaračunaval transakcije, stranke pa bodo plačevale registrarjem. Cene storitev registrarjev se bodo oblikovale prosto, Arnes nanje ne bo imel vpliva. Na ta način se tudi na področje registracije domen vpeljuje tržni princip: registrar z ugodnejšo ponudbo bo pridobil več strank.

Cena, ki jo bo Arnes zaračunal registrarjem, mora biti stroškovna – torej mora zgolj pokrivati stroške, ki jih Arnes, ki je zavod in kot tak neprofiten, ima z registracijo domen. Točno oceno je težko narediti, ker ne moremo vedeti, kako bo naraslo število domen po liberalizaciji. Predlagali smo začetno ceno 4.000 SIT (brez DDV). Najkasneje konec leta 2005 bomo pripravili pregled prihodkov in odhodkov za registracijo in ceno predvidoma znižali.

Moj mikro: Kako se bodo reševali spori do katerih bo po vsej verjetnosti prišlo, ko bo npr. eno podjetje registriralo .si domeno, ki je blagovna znamka nekega drugega podjetja?
Stroga pravila registracije so že sama po sebi preprečevala tovrstne spore in v vseh 12 letih ne vemo, da bi prišlo do sodnega spora glede domene. Liberalizacija postopka registracije domen prinaša tudi večjo verjetnost, da bo prišlo do sporov glede upravičenosti do določenih domen, še posebej na področju intelektualne lastnine. Ker se zavedamo, da do tega po sprostitvi lahko pride, je bil v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljen Postopek alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS), h kateremu bodo zavezani vsi nosilci, registrarji in Arnes kot register. Postopek ARDS predstavlja hiter in poceni način reševanja domenskih sporov, ne izključuje pa možnosti, da se spori rešujejo preko sodnih postopkov.

Za sprožitev postopka ARDS bodo morali biti izpolnjeni trije pogoji: domena mora biti enaka ali zamenljivo podobna znamki, nosilec domene nima pravice do te domene in domena je registrirana ali se uporablja v slabi veri. O sporih bodo odločali neodvisni razsodniki, Arnes pa bo zavezan, da odločitev izvrši. Če pritožnik ali nosilec z odločitvijo razsodnika ne bosta zadovoljna, se bo lahko sprožil sodni postopek.

Kako bo potekal postopek na konkretnem primeru? Odločanje o domenah, ki so enake ali zamenljivo podobne blagovnim znamkam, ni enostavno. Medtem ko lahko potegnemo vzporednice med principi blagovnih znamk in uporabo domen, je uporaba tradicionalnih zakonov, ki obravnavajo blagovne znamke, na primeru domen problematična. Internet je svetovni medij, svetovnega registra blagovnih znamk pa ni, tako hitro pride do nasprotujočih si mnenj o tem, kdo je upravičen do uporabe določene domene. Poleg tega lahko podjetje zaščiti svojo blagovno znamko le v nekaterih razredih proizvodov oz. storitev. Tako lahko npr. mlekarna zaščiti blagovno znamko sira ABC, ki ga proizvaja, v razredu prehrambenih izdelkov, hotel pa lahko zaščiti svojo znamko ABC v razredu gostinskih storitev. Kdo je upravičen do uporabe domene abc.si ?

Praviloma kot blagovno znamko ni mogoče zaščititi splošnih pojmov, kot so »knjiga«, »banana«, itd., pa vendar obstajajo domene milk.com, cistoca.si, itd. Z registracijo blagovne znamke se podjetje zaveže, da bo registrirano znamko tudi dejansko uporabljalo, medtem ko je registracija domene neobvezujoča in je tisti, ki jo je registriral, pogosto ne uporablja, temveč z registracijo le prepreči, da je ne more uporabljati nekdo drug. Pogosto zato podjetja registrirajo domene z vsemi izpeljankami svojega imena.

Uporabo tuje blagovne znamke kot domene ahko sodišče spozna za kršenje pravic, ki izhajajo iz lastništva blagovne znamke. Pa vendar v večini primerov po obstoječih zakonih sama registracija domene in celo postavitev spletne strani pod to domeno ne pomeni nujno kršitve, če ne gre za komercialno izrabo. Interpretacije zakonov so seveda močno različne. Tako je bila registrirana domena netscapesucks.com, ki na spletnih straneh objavlja satirične prispevke o Netscape-u. Na tožbe podjetja Netscape avtorji odgovarjajo, da se zavedajo, da je uporaba tuje blagovne znamke z namenom promocije lastne dejavnosti kazniva, njihove strani pa so namenjeni kritiki in satiri in torej ne kršijo zakona. To ni osamljen primer, registriranih je bila cela vrsta domen, ki so izpeljane iz že obstoječih in bolj ali manj jasno nakazujejo, kakšen je njihov namen, kot na primer domena 10percentoffreel.com, ki jo je registriralo konkurenčno podjetje podjetja REEL, ki ima v lasti domeno reel.com. V postopku ARDS bo potrebno dokazati registracijo oz. uporabo v slabi veri, kar ni vedno enostavno.

Moj mikro: Kako se boste izognili kaosu in nevarnosti, da na prvi dan trgovanja pokleknejo vaši strežniki?
Večina evropskih registrov, s katerimi v okviru CENTRa (www.centr.org) redno sodelujemo na vseh področjih, tudi tehničnem, je skozi postopek sprostitve pravil za registracijo že šla. Njihove izkušnje nam bodo pomagale, da se bomo izognili pastem, v katere so se ujeli oni. Torej, ob začetku bodo znani vsi registrarji, ki bodo 4.4. lahko začeli z registracijo. Sistem registrarjev do neke mere omili kaos, seveda pa ne povsem. Pomagali si bomo z omejitvijo števila povezav do našega strežnika na posameznega registrarja, omejitvijo števila sej, transakcij, ipd. Skratka, problema se zavedamo, se nanj pripravljamo, nikoli pa se ne da 100% zagotoviti, da bo šlo vse kot po maslu.

Moj mikro, februar 2005

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top