Pridobivanje e-naslovov
Najcenejši in najhitrejši način za obveščanje potencialnih kupcev je e-pošta, seveda ob pogoju, da se upoštevajo pravila etičnega trženja in nenazadnje tudi zakonodaja. Minili so časi, ko smo lahko e-pošto pošiljali na tisoče naključno izbranih naslovov. Prvi pogoj za izvedbo kakršnekoli akcije preko e-pošte je pridobitev dovoljenja za pošiljanje s strani prejemnika sporočila. Zakon o varstvu potrošnikov namreč prepoveduje pošiljanje komercialnih sporočil tistim naslovnikom, ki vam niso dali neposrednega soglasja za prejemanje vaših e-sporočil. Podjetje prejetega dovoljenja za dialog ne sme zlorabiti, prenašati ali prodajati drugim osebam. Prejemnik sporočil mora imeti ves čas nadzor nad dialogom, s tem pa tudi možnost, da se vsak trenutek lahko odnaroči od prejemanja sporočil; bodisi prek spletne strani, ali pa prek povezave v poslanem sporočilu.
Pošiljanje nezaželene pošte ima lahko za podjetje negativne posledice, ki se poleg izgube ugleda lahko poznajo tudi v denarnici, saj znašajo kazni za pravne osebe najmanj 3.000.000 tolarjev. Če že imate bazo e-naslovov vaših potencialnih strank in niti ene privolitve za pošiljanje e-sporočil, lahko bazo preprosto zbrišete, saj boste s pošiljanjem pošte na naslove od katerih niste dobili privoljenja, kršili zakonodajo. Realnost je pač takšna, da je potrebno zakone spoštovati in da se boste morali lotiti pridobivanja naslovov in dovoljenj na legalen način. Naj vas potolažimo, zaradi dvosmerne komunikacije, ki jo internet omogoča, lahko podjetja učinkovito zbirajo pomembne informacije o svojih o potrošnikih, med drugim tudi e-naslove in privoljenja za pošiljanje e-pošte. Kako in na kašen način, bomo napisali v nekaj naslednjih odstavkih.
Osnova za izvajanje učinkovitih akcij e-poštnega marketinga je baza naslovnikov s katerimi želimo tržno komunicirati. Ker je velika večina podjetij dosedaj uporabljala za pridobivanje naslovov metode, ki niso v skladju s pravili etičnega trženja z e-pošto, je nujno da se pri pri naslovnikih preveri, če še hočejo biti vpisani na seznamu. Pred izvedbo kakršnekoli marketinške akcije prek e-pošte mora imeti podjetje soglasje prejemnikov za pošiljanje elektronskih sporočil. To je za podjetje edini način, da se obvaruje pred morebitnimi tožbami in prijavami na tržno išpekcijo.
Včasih je ločnica med zaželeno in nezaželeno pošto težko določljiva. Če boste na vsaj eno izmed spodnjih vprašanj odgovorili pritrdilno, je vaš način oglaševanja sporen. |
|
Do e-naslovov in dovoljenj za pošiljanje pridete najlažje tako, da uporabnikom v zameno za posredovani naslov ponudite nekaj uporabnega oziroma koristnega (izobraževalno vsebino, obvestila o akcijskih ponudbah, brezplačno e-knjigo, uporabni program, udeležbo v nagradni igri, ipd.). Uporabnik vam na ta način prostovoljno odda svoje podatke (ime, naslov, telefon, e-naslov) in privoli v nadaljno prejemanje promocijskih sporočil. Naslovi, ki jih boste pridobili na takšen način imajo veliko uporabno vrednost, saj vam jih bodo dali ljudje, ki se zelo zanimajo za vaše izdelke in možnost, da bodo kasneje kupili katerega, je zelo velika. Podjetje lahko na takšen način učinkovito gradi bazo svojih potencialnih strank, kar lahko kasneje služi kot učinkovit pripomoček pri upravljanju odnosov s strankami (CRM).
Za pridobivanje naslovov postavite na vidno mesto na vaši spletni strani obrazec, ki vam bo omogočil zbiranje e- naslovov. Obiskovalce morate seznaniti s tem kaj bodo prejemali, v kakšni obliki (html ali txt sporočila) in kako pogosto. Po privolitvi za pošiljanje jih vprašajte jasno in brez trikov. Vsakršno ovinkarjenje vas bo drago stalo na ugledu in posledično na prodaji. V primeru da prihaja do zlorab pri posredovanju naslova ? obiskovalec lahko posreduje naslov nekoga drugega – je priporočljiva vzpostavitev avtomatiziranega sistema, ki bo po vpisu e-naslova v obrazec obiskovalcu na posredovani naslov poslal potrditveno e-sporočilo, ki ga bo moral prejemnik potrditi. Na takšen način lahko podjetje preveri, ali je vpisani naslov res last uporabnika, ki ga je vpisal. Šele ko dobi podjetje potrditev, doda naslov v bazo naslovnikov.
Res je, da boste pridobili veliko manj naslovov kot ste jih imeli do sedaj, ko ste jih po mili volji kopirali iz javno dostopnih imenikov in spletnih strani, vendar bodo ti naslovi veliko bolj uporabni in predvsem učinkoviti, saj vam jih bodo posredovali uporabniki, ki spadajo v vašo ciljno populacijo.
Uporabniki morajo poleg osnovnih podatkov posredovati tudi naslov e-pošte, če želijo opravljati nakupe v trgovini
Kako pridobivajo e-naslove v nekaterih slovenskih podjetjih?
Boštjan Štrukelj, Računalniške novice: “E-naslove pridobivamo na različne načine. Od javno dostopnih baz (npr. PIRS) do tega, da se lahko uporabniki interneta naročijo in prejemajo obvestila po elektronski pošti. Naslovnikom pošljemo ponavadi ponudbo za naročilo na revijo ali pa po našem mnenju njim zanimivo sporočilo. Enkratna ponudba po mojem mnenju ni sporna, saj po drugi strani sprejmemo ogromno telefonskih klicev, ki jih nismo naročili (npr.prodaja knjig), da ne omenjam številnih promocijskih tiskovin v poštnih nabiralnikih. Bistveno je, da nikogar ne uvrstimo na mailing listo brez njegove želje. Naslove zbiramo tudi prek obrazca na naši spletni strani www.racunalniske-novice.com, kjer se lahko obiskovalci naročijo na elektronske novice. Seveda lahko pri tem pride do zlorab, ko nekdo vpiše naslov druge osebe, vendar je bistveno, da se lahko uporabniki na kar se da enostaven način odstranijo iz baze prejemnikov obvestil.”
Brane Šalamon, Dnevnik: “Pri Dnevniku imamo zbranih nekaj tisoč različnih e-naslovov bralcev dnevnikovih spletnih edicij. Zbiranja smo se lotili na različne načine: najprej je tu seveda storitev “Dnevnik na email”, kjer Dnevnikovi bralci pustijo svoj e-naslov, kamor jim pošiljamo novice iz Dnevnikovih spletnih strani. Tudi pri vstopu v elektronski arhiv Dnevnikovih spletnih edicij jih povabimo, da pustijo svoje mnenje o spletnih straneh in seveda svoj e-naslov in jih posebej vprašamo, ali nam dovolijo, da jim pošiljamo na ta naslov tudi kakšna druga sporočila. Dobra polovica jih pristane na to. Ob vsem tem pa jih tudi spodbujamo, da nam pošljejo na vsak objavljen prispevek v spletnih izdajah še svoje mnenje.”
Simon Cetin, Iprom: “Mailing listo že od same ustanovitve podjetja sestavljamo na podlagi kontaktov s podjetji. Potencialne naročnike s katerimi komuniciramo vprašamo, če jih lahko obveščamo o novostih s področja spletnega oglaševanja. Prejemniki naših obvestil so naši naročniki oziroma ljudje, ki jih naše storitve oziroma spletno oglaševanje kot panoga zanima. Vsak prejemnik se lahko seveda od obveščanja v vsakem trenutku odjavi s klikom na povezavo, ki se nahaja v sporočilu. Glede na to,da komuniciramo s precej ozko in natančno izbrano populacijo zainteresiranih ljudi je število odjav zanemarljivo.”
Jure Cvikl, Merkur: “V Merkurju uporabljamo za obveščanje e-naslove, ki jih zberemo na svojih spletnih straneh s privolitvijo obiskovalca. Vsakdo se lahko tudi v vsakem trenutku prijavi ali odjavi na Merkurjevih spletnih straneh (nakup.merkur.si/enovice/).”
Zbiranje informacij o uporabnikih
RISova raziskava glede zbiranja osebnih podatkov kaže, da si uporabniki želijo imeti pregled nad uporabo svojih osebnih podatkov, pomembno pa je tudi vedenje za kakšnen namen bodo osebni podatki uporabljeni in za kakšno vrsto osebnih podatkov gre. Vključitev svojega e-naslova v javni imenik e-naslovov bi dovolila skoraj polovica anketirancev. S tem, da se sme naslov elektronske pošte, ki je javno objavljen na spletni strani, vključiti v javni imenik elektronskih naslovov, se strinja dobra petina anketirancev, več kot polovica anketirancev pa je mnenja, da bi objavo naslova moral odobriti imetnik naslova. Več o raziskavi si lahko preberete na naslovu http://www.ris.org/splet/coment/zasebnost-report.htm .
Objavljeno v reviji Moj mikro
Zalo ste me presenetili, ker ste ukinili Google slike.
Sedanji program slik je skrajno slab, na klikanje
niti ne reagira vedno. Sprašujem, kako na nastavim
računalnik, da bom dobil prejšnji izgled Google slik.