Poštnina, davki in carine

14/03/2000/ Radoš Skrt / Spletno trgovanje / 19 komentarjev

Internetna revolucija ustvarja čedalje bolj enoten in globalen svetovni trg. Meje in razlike med posameznimi državami se s pomočjo interneta vedno bolj brišejo. Da bi bilo internetno trgovanje še bolj globalno kot trenutno je in da bi se še naprej razvijalo v pozitivni smeri bi bilo potrebno tudi na globalni ravni reševati nekatera sporna vprašanja ki zadevajo obdavčenje transakcij in plačilo carin pri mednarodnih nakupih v svetovnem spletu. Iskanje primerne rešitve je zelo delikatno in povzroča številna razhajanja saj predstavlja eno poglavitnih komponent pri nadaljnjem razvoju spletne trgovine in posameznih gospodarstev nasploh.

Podjetje, ki začne s prodajo po internetu, se kmalu znajde pred povsem novim logističnim problemom v primerjavi s prodajo v konvencionalnem tržnem okolju. Namesto nekaj velikih naročil, se sedaj soočajo z množico majhnih naročil, ki jih morajo hitro in učinkovito dostaviti internetnim kupcem na njihov naslov. Internetna podjetja morajo hitro pozabiti na konvencionalni logistični model, ki temelji na združevanju pošiljk zaradi večje ekonomičnosti.

Zaradi novih zahtev po učinkovitem razpošiljanju posameznih izdelkov končnim kupcem, se internetne trgovine poleg ustaljene prakse pošiljanja paketov s pomočjo pošte čedalj bolj poslužujejo tudi storitev neodvisnih logističnih organizacij, ti. integratorjev. To so storitvena podjetja (največji med njimi so DHL, Federal Express, TNT), ki sama opravijo vse storitve v transportni verigi in imajo za to na voljo svetovna omrežja.

Globalna razširjenost interneta in njegova uporaba v poslovne namene je nedvomno pripomogla k hitri tržni rasti omenjenih storitvenih podjetij. To se še posebej očitno kaže na ameriškem trgu, kjer je internetna tehnologija najbolj razširjena in uporabljana. Tam obseg ekspresnih poštnih storitev raste po povprečno 25-odstotni letni stopnji.

Nekateri slovenski strokovnjaki s področja e-poslovanja so mnenja, da internetna trgovina v Sloveniji ne bo doživela takšnega razmaha kot v ZDA. Tam se je navidezna trgovina uveljavila predvsem zaradi velikih razdalj, ki pa jih v Sloveniji zaradi njene majhnosti sploh ne občutimo. Zaviralen faktor so tudi poštne storitve, ki so v Sloveniji zelo drage.

Poštni stroški
Če razmišljate o odprtju internetne trgovine, ki bo poslovala tudi mednarodno, naj vam že kar takoj povemo, da bo ne glede na cene ponujenih izdelkov, vaša konkurenčna prednost že takoj na začetku znatno nižja v primerjavi z internetnimi trgovinami s podobnim prodajnim asortimanom v drugih državah. Razlog zato je v monopolnem položaju slovenske pošte in posledično v precej visokih poštnih stroških. Če npr. pošljete 4kg paket v eno od sosednjih držav boste morali plačati 2.690,00 SIT, če pa bi ta isti paket poslali v ZDA, pa bi se stroški dvignili že na 5.180,00 SIT.

Zaradi tako visokih poštnih stroškov so se pri slovenskem podjetju Mehano (www.mehano.si), ki na internetu z velikim uspehom prodaja modele vlakov, odločili, da bodo del stroškov krili sami. Tako Mehano ne zaračunava dostave nobenemu kupcu iz Evrope (pogoj je da vrednost kupljenega blaga presega 40 eurov), izdelke pa dostavi najkasneje v osmih dneh. Kupci, ki prihajajo iz neevropskih držav pa morajo plačati 20 dolarjev poštnine. Naročene izdelke jim dostavijo najkasneje v dveh tednih. Če se je kupec odločil za ekspresno dostavo, bo moral plačati 20 eurov.

Pri Bauhasu (www.bauhaus.si) dostavljajo izdelke le po Sloveniji. Če se je kupec odločil za pošiljko z navadno pošto, bo izdelke prejel najkasneje v dveh dneh. Kupec lahko izbira še med hitro dostavo (če je bilo naročilo dano do 11. ure dobi pošiljko še isti dan) in med zelo hitro dostavo (pošiljka bo dospela do naročnika najkasneje v 4 urah po nakupu, če je naročilo dano med 8. in 18. uro, vendar to velja samo za območje Ljubljane in njene bilžnje okolice).

Tabela1: Bauhaus – cenik poštnih storitev

Kako je s poštnimi stroški in časom dostave, smo preverili tudi pri amazon.com, ki je ena največjih spletnih trgovin. V želji, da bi svoje izdelke kar najbolj približali kupcem, so pri Amazon.com vložili veliko denarja v izgradnjo številnih distribucijskih centrov po vsem svetu. Za slovenske kupce je tako najbolje, da naročijo izdelke preko britanskega ali pa nemškega distribucijskega centra, saj bodo tako stroški poštnine nižji, pa tudi naročeni izdelki bodo na kupčev naslov prispeli hitreje.

Če naročite izdelke preko britanskega distribucijskega centra (www.amazon.co.uk) je potrebno na njih čakati največ pet delovnih dni, saj dospejo na vaš dom s pomočjo letalske pošte. Za tiste, ki naročene izdelke potrebujejo v najkrajšem možnem času pa je na voljo ekspresna pošta, s katero je zagotovljena dostava v enem dnevu. Da pa lahko pošiljanje paketov poteka res po polžje, smo se prepričali na njihovi ameriški spletni strani, kjer so objavljeni časi dostave za pošiljke poslane z navadno pošto. Če se pošljejo knjige z navadno pošto je potrebno na njih čakati od dveh do dvanajstih tednov (npr. 2 to 4 tedne za Kanado, 6 tednov za Veliko Britanijo, 6 do 8 tednov za Japonsko in Avstralijo in kar 10 do 12 tednov za Brazilijo), odvisno pač od oddaljenosti naročnika.

Pri Amazonu so stroški poštnine (glej tabelo 2) sestavljeni iz dveh komponent – fiksne in variabilne. Fiksni stroški se razlikujejo glede na skupine izdelkov, so pa v nasprotju z variabilnimi stroški neodvisni od poslane količine izdelkov. Če na britanski strani naročimo tri knjige moramo po veljavnem ceniku plačati fiksen strošek poštnine ki znaša 2.95 funtov plus strošek za posamezno knjigo, ki znaša 1 funt. Če vse skupaj seštejemo: 2.95£+3×1.00£ dobimo celoten strošek ki znaša 5.95 funtov.

Tabela 2: Cenik Pošte Slovenije za pošiljke poslane z navadno pošto znotraj Slovenije

Sosednje države

ZDA in Kanada

Mednarodne odpravne restrikcije
Nekatere internetne trgovine ali oddelki sprejemajo naročila praktično iz vseh držav sveta, druge pa npr. samo iz domačega okolja. Razlogi za to so različni. Morda trgovine nimajo izvoznih dovoljenj ali pa jih pogodbe vežejo na domači trg. Mnoge države tudi prepovedujejo prodajo na svetovnem trgu in je treba z njimi skleniti posebne dogovore. Tako npr. v Amazonovi domicilni spletni trgovini zaradi garancijskih težav in proizvajalčevih omejitev ne morejo odposlati vseh izdelkov v vse države. Elektroniko in igrače lahko pošiljajo le znotraj ZDA.

Podrobnejše informacije o poslovanju trgovine, stroških in časih dostave in o tem ali trgovina posluje mednarodno, imajo vse pomembnejše trgovine objavljene na svojih spletnih straneh, največkrat v rubriki Pogosto zastavljena vprašanja.
Internetni kupci morajo vzeti v obzir tudi dejstvo, da lahko nastanejo v času božičnih praznikov (prednovoletni nakupi) daril in pred bližajočimi letnimi dopusti (rezervacije letalskih vozovnic in drugih turističnih storitev) problemi z izvrševanjem naročil. Ker so možnosti zadovoljevanja izjemnega povpraševanja v takšnih specifičnih situacijah omejene, se lahko zgodi, da trgovinam enostavno poidejo vse zaloge. oziroma da ni moč izvršiti določene storitve.

Plačilo davka
Eden izmed pogostih razlogov za slabo voljo pri kupcih so tudi davki. Pogostokrat se namreč zgodi, da morajo za kupljen izdelek plačati davek, čeprav jim ga v matični državi za ta isti izdelek ni potrebno. Nekatere države zahtevajo namreč od prodajalcev, da obračunavajo davek glede na mesto “odprave pošiljke” in ne glede na naslov “dostave pošiljke”. Torej če živite v državi, kjer tovrstnih davkov še ni, mora trgovina upoštevati davke v svoji državi. Morda pa ste pošiljko naslovili v državo, kjer take davke imajo. Če se naslov plačnika (vaš naslov) razlikuje od naslova dostave (kamor pošiljate), je davek verjetno obračunan na osnovi naslova dostave in ne vašega naslova.

Američani imajo davčni sistem, zelo podoben tistemu, ki je bil do nedavnega tudi pri nas v veljavi, Evropa pa ima davčni sistem, ki temelji na davku na dodano vrednost. Prav ta davčna ureditev pa ni primerna za trgovanje po internetu, saj davek pripada državi, kjer je registriran sedež prodajalca, in ne državi, v kateri je trenutno kupec ali prodajni strežnik. Večina trgovin (tudi trgovine evropskih podjetij) je zato v ZDA, evropske države in podjetja pa zamujajo poslovne priložnosti in izgubljajo denar. Iščejo poslovne in politične priložnosti za reševanje tega vprašanja, zdaj najbolj glede iskanja možnosti hitrejšega vračanja obračunanih davkov za blago, kupljeno in izvoženo prek interneta.

Ameriška vlada je leta 1998 sprejela odlok o zamrznitvi plačila davkov pri internetnem poslovanju. Ker ima ta odlok veljavnost le do aprila letos, se že krešejo številna mnenja o tem, ali je smiselno z neobdavčenjem še naprej spodbujati razvoj internetnega poslovanja ali pa je napočil čas, ko bi bilo dobro da država pristavi svoj lonček in začne pobirati davke. Pri slednjem se pojavlja pomislek, saj bi obstajala velika verjetnost, da bi z obdavčenjem interneta znatno zavrli njegovo rast.

Kako velik izpad dohodka lahko ima neobdavčeno poslovanje je nedavno tega pokazala raziskava podjetja Ernst & Young, kjer so ugotovili, da je bila ameriška državna blagajna v letu 1998 prikrajšana za približno 170 milijonov dolarjev zaradi neobdavčenega elektronskega poslovanja.

Obdavčenja Interneta bi seveda imelo posledico za vse udeležence v procesu trgovanja: tisti, ki bodo želeli prodajati, in tisti, ki bodo hoteli kupovati, bodo to morali vračunati v ceno. Vsaka podražitev pa seveda odbija.

Carina
Velikokrat se na prvi pogled zdi, kako cenovno zelo ugodno je nakupovanje po internetu. Cene večine izdelkov so resda nižje kot v slovenskih trgovinah, vendar je potrebno vedeti, da lahko ti isti izdelki kaj hitro postanejo precej dražji, ko jim dodamo stroške poštnine, davka in carine.

Paketi, katerih vsebina ne presega vrednosti 4.000 SIT se oproščeni plačila carine. Za pakete v vrednosti 4.000-9.000 SIT se plača samo DDV, za pakete, ki presegajo vrednosti 9.000 SIT pa se plača DDV+carina.

Osnova za obračun DDV je neto vrednost blaga po fakturi plus carinske dajatve, ta nova vrednost je osnova za obračun prometnega davka. Pri uvozu blaga je treba vedeti, da se blago s poreklom iz EU carini po nižjih preferencialnih carinskih stopnjah. Za blago z nedokazljivim poreklom iz tretjih držav, s katerimi Slovenija ni sklenila sporazuma (npr. Japonska, ZDA, Tajska, Tajvan), se plačajo carinske dajatve po konvencionalnih stopnjah (po višjih stopnjah iz carinske tarife). Za blago, uvoženo iz teh držav, je predpisana enotna carinska stopnja 15 odstotkov plus DDV (15 % + 19 % = 36,85 % skupnih dajatev ali ob upoštevanju 8% DDV skupaj dajatev 24,20 %).

Primeri obračunov dajatev
Simulacije prikazov posameznih dajatev pomenijo stopnje (carina+davek= kumulativa) za blago, ki se najpogosteje kupuje na internetu. Opozoriti moramo, da so stopnje za določene izdelke prikazane le orientacijsko in da so možna posamezna odstopanja. Spodaj navedene stopnje veljajo za izdelke s poreklom iz EU.

• Oblačila: moške obleke, kostimi, športna oblačila, obuvala, ipd. 6,3% + 19% = 26,50%;
• Avdio oprema: avtoradio, CD-player, videokamera, fotoaparat, filmska kamera,ipd. 0% + 19% = 19%;
• Računalniki: računalniška centralna enota, tipkovnica, tiskalnik, računalniški monitor, računalniški skener, ipd. 0% + 19% = 19%.
• Ostali predmeti: telefonski aparat, mobitel, fotoaparat 0% + 19% = 19%;
• Mediji: zgoščenke, videokasete 0% + 8%.

Tabela 3: Carinske stopnje in DDV za izdelke, katerih poreklo izvira izven EU

Objavljeno v reviji GOSPODARSKI VESTNIK, Priloga Trgovina

Zaznamki carinadavkinakupovanjepoštninaSpletno trgovanje