Organizacija informacij v spletni trgovini

Uspešnost vsake spletne strani je v prvi vrsti odvisna od načina na podlagi katerega je predstavljena njena vsebina, tj. od njenega navigacijskega sistema, katerega poglavitna naloga je da omogoči čim hitrejše in čim lažje iskanje informacij. Dobra organizacija informacij na spletnih straneh, je namreč ključ do njihovega uspeha.

Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogočiti čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Z navigacijo po spletni trgovini je potrebno predstaviti vsebino in katalog izdelkov na takšen način, da bo razumljiv uporabnikom in da bo mogoče hitro najti želene izdelke. Navigacija mora pomagati uporabniku tako, da se po spletni trgovini premika hitro in v nekem logičnem zaporedju. Pri tem je priporočljivo, da vsak trenutek vidi, kje v spletni trgovini se nahaja (v kateri rubriki, podrubriki). Navigacijo lahko uporabimo tudi tako, da z njo poudarimo vsebine, ki so pomembne.

Navigacijske arhitekture se je potrebno lotiti sistematično

Ker je na žalost kreiranje navigacijskih sistemov v glavnem prepuščeno spletnim programerjem in oblikovalcem, ne pa tudi tržnikom, ima večina spletnih strani svojstven in večkrat tudi prezapleten navigacijski sistem. Le-ti so uporabnikom velikokrat nejasni, saj jim ponujajo preveč (nepotrebnih) opcij. Cilj vsakega navigacijskega sistema je, da se vsebina prezentira na najboljši mogoči način, ki je uporabniku prijazen in ki mu omogoča, da se lahko osredotoči na sàmo vsebino. Načrtovalci in razvijalci spletnih strani morajo pri organizaciji informacij upoštevati štiri osnovne korake:

  • razdelitev informacij v logične enote;
  • vzpostavljanje hierarhije pomembnosti med logičnimi enotami;
  • formiranje strukturnih povezav med logičnimi enotami na osnovi hierarhije (izdelava navigacijskega sistema strani);
  • analiza funkcionalnosti.

 

Razbitje informacij na logične enote
Vsebina na spletnih straneh mora biti predstavljena zanimivo in jedrnato, saj raziskave kažejo, da imajo uporabniki rajši krajše tekste. Uporabniki zelo redko prebirajo dolge tekste z monitorjev. Če jih že morajo prebrati, si jih raje natisnejo. Ker ponavadi iščejo konkretno informacijo, ne pa celih knjig, jih večina ne bo brala dolgega teksta samo zaradi ene informacije. Informacije morajo biti razvrščene glede na temo, ki jo pokrivajo, v neke logične enote. Uporabnik mora imeti približno predstavo o tem, kakša vsebina se skriva pod določeno kategorijo.

 

Definiranje hierarhije
Kompleksne strani imajo ponavadi veliko kategorij v okviru katerih se nahajajo podkategorije. Kategorija zavzema svoj položaj v hierarhiji strani na osnovi svoje pomembnosti. Vse kompleksne strani imajo v osnovi hierarhično organizacijo. Na osnovi vzpostavljenih hierarhičnih odnosov in povezav med kategorijami v okviru strani, se izgrajuje njen navigacijski sistem. Definirati moramo osnovne skupine informacij, ki jih želimo predstaviti. Na osnovi tega pa določimo sistem menijev.

 

Definiranje povezav
Prehajanje med stranmi mora imeti takšno strukturo, da lahko uporabnik predvidi v kateri veji bo našel potrebno informacijo. Preveč neurejenih povezav škodi uporabnikovi orientaciji v predstavitvi, saj potem niti ne ve kaj je že videl in kam še lahko gre. Pri zelo kompleksnih straneh je smiselno, da se uporabniku ves čas izpisuje pot, tako, da točno ve kje se najaha – v kateri kategoriji in podkategoriji.
 

Preverimo in po potrebi izboljšamo funkcionalnost
Zaključno fazo pri organizaciji informacij predstavlja testiranje funkcionalnosti strani, pri čemer je enostavnost iznajdljivosti na njej, eden ključnih osnovnih kriterijev uspešnosti. Funkcionalnost neke strani, temelji predvsem od njenega navigacijskega sistema ki je narejen na podlagi načina organizacije informacij. Preveriti moramo estetiko, praktičnost in učinkovitost izbrane organizacijske sheme. Najpomembnejše je dobro balasiranje izbrane strukture, ki ne sme biti preplitva, niti pregloboka – biti mora uravnotežena.

S testiranjem uporabnosti spletnih strani lahko ugotovite koliko časa potrebujejo uporabniki, da najdejo določeno informacijo ki jo iščejo, kje imajo težave, katere informacije težko najdejo, ali je postopek nakupovanja enostaven in hiter. Dovolj je že nekaj oseb, ki jim moramo natančno definirati naloge in cilje iskanja ter jih posaditi pred računalnik. Pri iskanju informacij na preučevani spletni strani jih opazujemo ter tako odkrivamo morebitne težave, ki jih imajo pri iskanju različnih stvari. Na podlagi dobljenih rezultatov izdelamo analizo in izvedemo korektivne posege z namenom izboljšanja navigacije na spletni strani. Vse to pripomore, da je navigacija v kar največji meri prirejena obiskovalcem, katerih cilj je na najhitrejši in najbolj enostaven način priti do zanje zanimivih podatkov.

 

Vidik uporabnosti

Ena najpogostejših napak, ki se pojavlja pri oblikovanju spletnih strani je, da oblikovalci povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti, ki bi jih naj imela spletna stran za uporabnika. Pri oblikovanju ne upoštevajo osnovnega vprašanja, ki bi si ga morali zastaviti pri svojem delu: ''Ali je tako oblikovana stran primerna uporabniku, kateremu je namenjena?''. Ker ignorirajo uporabnikove potrebe in želje, ponudijo uporabnikom pač tisto in v takšni obliki kot se jim zdi, da je prav.

Spletna stran mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Temu izhodišču mora biti podrejeno tako oblikovalsko delo kot tudi vse tehnološke izvedbe. Uporabnikom prijazno oblikovana in učinkovita spletna stran mora po navodilih Jakoba Nielsna, ki je internetna avtoriteta s področja spletne uporabnosti (web usability), upoštevati naslednje standarde:

  • Teksti morajo biti opremljeni s kratkimi in jasnimi naslovi. Sam tekst mora biti kratek, ključne besede poudarjene, obrazložitve pa dosegljive s klikom na povezavo.
  • Grafična podoba naj bo enostavna in profesionalna. Potrebna je racionalna uporaba grafičnih elementov in animacij.
  • Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija, mora omogočati uporabniku udoben način sprehajanja po vsebini spletnih strani.
  • Vse strani morajo biti opremljene tako, da uporabnik v vsakem trenutku ve, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji).
  • Spletna stran se morea hitro naložiti. Zgornjo meja sprejemljivosti nalaganja osrednje strani je 10 sekund in za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Samo izjemoma naj bi se strani, namenjene večji atraktivnosti nalagale dlje in še to s predhodnim opozorilom obiskovalcu, kolikšen je predviden čas nalaganja. Ker je hitrost nalaganja strani odvisen tudi od strežnikov, je potrebno, da se spletna trgovina nahaja na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih, ki ki so neposredno povezani v omrežje.
  • Omogočiti moramo hitro in relevantno iskanje informacij po straneh. Iskalnik je nujen element vsake večje spletne predstavitve. Z njim bodo kupci hitro našli tisto, kar iščejo in si olajšali proces nakupovanja. Iskalnik mora vseskozi spremljati uporabnika na vidnem mestu.

 

Lokalna navigacija

Uporabniki redkokdaj pridejo direktno na željeno stran, kjer se nahajajo informacije, ki jih iščejo. Tiste spletne trgovine, ki želijo biti uspešne bodo uporabnikom ponudile tudi lokalne povezave do sorodne vsebine. J. Nielsen priporoča vsem trgovcem, da se v spletnih trgovinah poslužujejo tudi lokalnih povezav do:

  • podobnih izdelkov, ki so malenkostno cenejši ali pa malenkostno dražji, kot je izdelek, ki ga uporabnik trenutno išče;
  • sorodnih izdelkov, ki so komplementarni z iskanim izdelkom (če npr. kupujemo fotoaparat, je primerno ponuditi še povezavo do nakupa baterij in filma);
  • podobnih izdelkov, ki pa se od iskanega izdelka razlikujejo v kakšni pomembni karakteristiki (če uporabnik išče npr. črno-beli tiskalnik, mu naj trgovec ponudi še povezavo do nakupa barvnega tiskalnika)
  • različnih verzij iskanega izdelka (če uporabnik išče npr. modro majico, mu naj trgovec ponudi isto majico še v drugi barvi);
  • izdelkov, ki so jih tudi kupili uporabniki, ki so že kupili izdelek, po katerem povprašujemo;
  • pri nakupovanju knjig je priporočljivo, ponuditi še povezavo do avtorjeve biografije in liste ostalih knjig, ki jih je napisal (zadevo lahko apliciramo tudi na glasbo);
  • foruma, kjer kupci izmenjujejo mnenja o izdelku, ki ga kupujemo

 

Navigacija mora temeljiti na uporabnikovih že obstoječih izkušnjah

Ker se uporabniki na zapletenih in nelogičnih straneh težko znajdejo in jih tudi ne znajo uporabljati, si v takšnih situacijah raje poiščejo enostavnejšo rešitev – odklikajo na drugo spletno stran, ki jo je lažje uporabljati. Najučinkovitejše so tiste spletne predstavitve, ki gradijo navigacijo in uporabo strani na uporabnikovem že obstoječem znanju in na izkušnjah, ki jih je pridobili tako v resničnem kot virtualnem svetu. Uporabniku naj ne bo potrebno pridobivati novih znanj, da bi opravil preprost nakup v spletni trgovini. Omogočena mu mora biti enostavna uporaba spletnih strani in hitro napredovanje v njeni uporabi. Najenostavnejše je uporabiti že preizkušene in uspešne modele s katerimi imajo uporabniki tudi največ izkušenj. Če boste posnemali model navigacije, ki ga uporablja spletna trgovine Amazon.com, se pravgotovo ne boste zmotili. Zakaj bi odkrivali nekaj, kar je že odkrito?

Objavljeno v reviji Gospodarski vestni, priloga I&T,april 2002, št.4

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top