Spletni oglaševalski trg v Sloveniji

Z namenom podrobnejše analize slovenskega spletnega oglaševalskega trga, smo poslali nekaj vprašanj marketinškim agencijam, večjim spletnim medijem, obema spletnima oglaševalskima mrežama, ter nekaterim podjetjem, ki zelo pogosto oglašujejo na internetu. Presenetila so nas zelo nasprotna mnenja o cenah oglasnega prostora, vzrokih za nerazvitost spletnega oglaševanja v Sloveniji, različnih pričakovanjih,.. Spletni mediji govorijo o nezainteresiranosti agencij in podjetij, o premajhnem zaslužku, pomankanju interese in o neznanju ljudi, ki razporejajo oglaševalski denar. Oglaševalci izpostavljajo pomanjkanje relevantnih kriterijev merjenja in visoke cene spletnih oglasov, iz odgovorov agencij pa je moč razbrati zadržanost do spletnega oglaševanja.Napovedi za leto 2003 niso nič kaj obetavne.

Od februarja leta 2000, ko je podjetje Iprom s predstavitvijo prve slovenske spletne oglaševalske mreže zarezalo ledino v slovensko spletno oglaševalsko industrijo, in ko smo kmalu zatem dobili še drugo mrežo – Httpool, se je na spletnem oglaševalskem trgu marsikaj spremenilo. Poleg fiksnega zakupa oglasnega prostora sta se uveljavila tudi dva nova cenovna modela (CNO – cena na ogled in CNK – cena na klik), pojavile so se nove oblike pasic, novi pristopi v oglaševanju, itd. Vse to kaže na normalen razvoj panoge, vendar se ne moremo izogniti grenkemu priokusu, saj se vrednost spletnega oglaševanja, kljub napovedim, v zadnjih dveh letih ni bistveno povečala. Zaradi prevelikega optimizma in prevelikih pričakovanj, da se bodo vložena sredstva v razvoj spletnih mest z oglaševalskimi prihodki hitro povrnila, je propadlo kar nekaj spletnih mest, še več pa jih dela na robu preživetja. Premajhna likvidnosti slovenskega spletnega trga, hromi razvoj spletnih mest in storitev, ki bi jih lahko le-ta ponujala, otežen je vstop novih ponudnikov, pomanjkanje uspešnih praktičnih primerov pa odvrača veliko število potencialnih investitorjev.

Razen pri redkih podjetij, ki oglašujejo na internetu, se spletno oglaševanje pri večini podjetij sploh ni prijelo. Podjetja ne poznajo ali pa nočejo poznati prednosti, ki jim jih lahko prinese spletno oglaševanje. Kot pijanec plota se še naprej oklepajo oglaševanja v klasičnih medijih. Veliko krivdo za nastale razmere lahko pripišemo tudi obema spletnima mrežama, ki sta z velikimi obljubami o visokih oglaševalskih prihodkih pripeljali pod svoje okrilje skoraj vse večje spletne strani z namenom trženja njihovega oglasnega prostora. Rezultati so bili na samem začetku dokaj spodbudni, kaj kmalu pa je nekaj ne ravno modrih odločitev o cenovni politiki in upeljava novih modelov oglaševanja, pripeljala do glasnega negodovanja, saj so bile cene tako navite, da so odvrnile marsikaterega oglaševalca. Tako so denimo lastniki specializirane spletne strani o mobilni telefoniji – Mobisux.com, zelo kritični do razmer na spletnem trgu, še posebej pa do mreže Httpool, ki jim v enem letu ni prodala niti enega oglasnega mesta. Zaradi tega so trženje oglasnega prostora prevzeli nazaj v svoje roke. Vsem v tolažbo je lahko le dejstvo, da se spletno oglaševanje pri nas v pravem pomenu razvija šele dobre tri leta in da mora prebroditi vse otroške bolezni, preden bo zares zacvetelo.

Kje so vzroki, da se slovenski spletni oglaševalski trg ne razvije tako kot bi si vsi spletni mediji želeli?
Da je vzrokov za nerazvitost spletnega oglaševalskega trga res veliko in da so mnogo bolj kompleksni kot se zdijo na prvi pogled, pričajo izjave nekaterih akterjev slovenskega spletnega trga. “Poglavitni razlog, da se trg ne razvije tako kot bi si vsi akterji želeli, tiči v tem, da je internet nov, neklasičen medij in da bo potrebno še nekaj časa, da se v zavesti podjetij in potrošnikov vkorenini kot oglaševalski medij”, kritično navaja Helena Čerin iz sluzbe za odnose z javnostjo na SiOLu, in dodaja: “Dokler bodo podjetja namenjala internetu “ostanke”, tj. sredstva, ki ostanejo nerazporejena iz drugih medijev, se ne bo nič bistvenega spremenilo.” Uroš Štempihar, vodja direktnega trženja pri POP OnLine (www.24ur.com), pripisuje vzroke za nerazvitost dejstvu, da je v Sloveniji še vedno premalo rednih uporabnikov interneta in temu, da je slovenska populacija sorazmerno majhna v primerjavi z ostalimi. “Da bi v prihodnje internet kot oglaševalski medij še bolje zaživel, bi bilo potrebno vzpodbuditi oglaševalce. Vsekakor pa morajo biti nosilci vzpodbujanja internetnega oglaševanja predvsem same oglaševalske agencije”, poudarja Štempihar. Jure Cvikl iz Merkurja, izpostavlja visoke cene in pomanjkanje uspešnih praktičnih primerov. Po drugi strani jim v Merkurju to tudi ustreza, saj so tako bolj opaženi s svojimi akcijami. Cvikl utemeljuje: “Ob poplavi oglaševanja na spletu bi morali za dosego enakih učinkov verjetno vložiti še več napora v kreativnost in pripravo oglaševalskih akcij.” Črt Jakhel iz Financ, omenja slabo komunikacijo med ponudniki oglasnega prostora in oglaševalci oziroma agencijami ter prepočasno “presajanje” novih možnosti v “stare” termine in kontekste, ki so naročnikom razumljivi. Tamara Valenčič, Si.mobil in Damijan Mali iz Neckermanna sta mnenja, da je na slovenskem spletnem oglaševalskem trgu zaenkrat še premalo konkurence na področju oglaševalskih mrež in da tudi vse možnosti oglaševanja še niso izrabljene. Valenčičeva primerja Slovenijo z ostalimi državami in ugotavlja, da je stopnja penetracije uporabnikov interneta v tujini bistveno višja in da zaradi tega tam že prihaja do zasičenosti (preveč pasic, zelo agresivne pasice,…), ki zmanjšuje stopnjo uspešnosti kampanij, kar se zaenkrat v Sloveniji še ni zgodilo. Valenčičeva tudi pravi, da oglaševalci še vedno ne znajo popolnoma izkoristiti tehnologije, ki omogoča spremljanje in merjenje rezultatov oglaševalskih akcij.

Vzrok za nezainteresiranost oglaševalcev vidijo pri Mobisuxu v tem, da potencialni naročniki oglasov niso dovolj seznanjeni z oglaševanjem na internetu in se ga na nek način bojijo. Problem vidjo tudi v tem, da ljudje ki tržijo oglasni prostor, ne znajo na pravilen način predstaviti prednosti oglaševanja na internetu.

Glede na izjave oglaševalcev, ki svojo neaktivnost na spletnem trgu opravičujejo s pomanjkanjem relevantnih kriterijev merjenja na internetu, lahko sklepamo, da je poglavitni razlog za takšno mišljenje njihovo pomanjkljivo znanje in nepoznavanje intereneta kot medija. Internet namreč za razliko od ostalh medijev, edini medij, kjer se lahko precizno meri reakcija uporabnikov na oglasna sporočila. Oglaševalci lahko namreč v vsakem trenutku vidijo, kolikokrat se je njihov oglas prikazal in koliko uporabnikov je kliknilo nanj. Res je, da je pri oglaševanja na ogled, težje meriti učinkovitost akcije, vendar si lahko v tem primeru pomagamo s testno in kontrolno skupino, kjer je testna skupina izpostavljena oglasu, kontrolna pa ne, pri čemer ugotavljamo vpliv izpostavitev oglasu na prepoznavnost oglasa in blagovne znamke. Med pomembno prednosti interneta lahko štejemo možnost natančnega doseganja ciljnih skupin in možnost prilagoditve oglasnega sporočila ciljni skupini. Spletna tehnologija omogoča oglaševalcu upravljanje z akcijo v realnem času. V primerjavi s tradicionalnimi mediji, kjer lahko pripravimo le ustrezno strategijo in upamo na ugodne in težko merljive učinke, je internet v premoči, saj lahko oglaševalec optimizira oglasna sporočila in oglasna mesta še predno se akcija zares začne ali pa med samo akcijo.

Vasja Ocvirk, urednik portala Slowwwenia.com pravi, da so veliki oglaševalci iz klasičnih medijev še vedno nezainteresirani za oglaševanje na internetu, da oglaševalci in agencije preslabo poznajo prednosti, ki jih internet ponuja in da so premalo informirani o internetu nasploh. Številne in raznolike akcije, s katerimi so želeli pritegiti več oglaševalcev na Slowwwenia.com, so pokazale, da je oglaševalce zelo težko animirati k spletnemu oglaševanju in to ne glede na ceno, ki se jim ponudi. Sklepajo, da cena ni poglavitni razlog, ki bi odvračala podjetja od zakupa oglasnega prostora na internetu. Podjetja se ne zavedajo pomembnosti in dosega interneta. Ocvirk meni, da bi IT osveščenost agencij in podjetij lahko v veliki meri pripomogla k hitrejšemu razvoju spletnega oglaševanja; nadalje predlaga izobraževanje vseh akterjev na področju internetnega marketinga, poskrbeti bi bilo potrebno za boljši pretok informacij med ponudniki oglasnega prostora in agencijami in za zaposlitev IT kadrov v agencijah, smiselna pa bi bila verjetno tudi ustanovitev neformalnega združenja, ki bi povezalo agencije in ponudnike oglasnega prostora.

Ali je cena oglasnega prostora previsoka?
Raziskave in analize so pokazele, da cene niso tisti kritični dejavnik na podlagi katerega bi se naj podjetja odločala ali bodo sploh oglaševala na internetu. Večji vpliv ima zainteresiranost marketinških agencj, da bi sploh prepričale svoje naročnike, da se internetno oglaševanje izplača. Agencije imajo pač premajhno provizijo in zaslužke ob zakupih oglasnega prostora ter pri izdelavi kreativnih rešitev. Podobnega mnenja je tudi Črt Jakhel, ki predvideva, da so relativno nizke cene spletnega oglaševanja lahko razlog, zakaj so agencije manj motivirane, da posežejo po njem. Nezainteresiranost za oglaševanje izhaja tudi iz podcenjevanja in nepoznavanja interneta kot medija s strani vodilnih delavcev v podjetjih.

Tistim, ki morajo plačati najem oglasnega prostora, se zdijo cene ponavadi previsoke. Tako denimo Jure Cvikl, urednik spletnega komuniciranja v podjetju Merkur, ocenjuje, da so cene tiste, ki dušijo razvoj oglaševanja na spletu v Sloveniji, saj so pri večini ponudnikih oglasnega prostora zelo visoke. Predvsem modeli, ki temeljijo na CNO modelu (cena na ogled) so mnogo predragi. Glede na izkušnje, so v Merkurju ugotovili, da je življenjska doba učinkovite pasice okrog enega tedna. Po tem obdobju začne namreč odzivnost na pasico drastično padati. Zaradi tega se potrebno za resno oglaševanje tudi resno pripraviti z naborom kreativnih pasic. Posledično je potrebno pripraviti tudi izbor zanimivih spletnih strani v sklopu spletne predstavitve, ki bodo razvijale oglaševalsko sporočilo. “Vsa ta široka priprava pa lahko dvigne stroške oglaševanja celo za več kot 50 %, kar skupaj z velikim stroškom zakupa strani prinese nerentabilno oglaševanje”, opozarja Cvikl. Tudi pri Neckermannu opozarjajo na to, da so cene zakupa ogledov in klikov bistveno previsoke, kar še posebej velja pri manjših naročilih.

Nasprotno mnenje o cenah imajo seveda ponudniki oglasnega prostora, ki želijo iztržiti čim več. Uroš Štempihar (POP OnLine), kratko in jasno pove: “Cena oglasnega prostora ni previsoka.” Pritrjuje mu tudi Simon Cetin, direktor podjetja Iprom, ki pravi, da so cene spletnega oglaševanja v Sloveniji zaradi sorazmerne nezasičenosti s spletnimi oglasi še vedno dva do trikrat nižje od cen v svetu, kjer znaša na primer cena za pridobitev enega elektronskega naslova s privoljenjem uporabnika za prejemanje novic do 1.5 USD, za pridobitev novega kupca pa od 20 USD (FTD.com) do 36 USD (Buy.com). Cena novega kupca v nam bolj znanem Amazon.com na primer znaša 25 USD.

Malce bolj kritičen pogled na cene podaja Damijan Milivojević iz Bofexa (BigBang.si):” Cene na internetu so nižje kot v drugih medijih, vendar je tudi učinek nižji – sploh ker so se ljudje na oglase na internetu navadili. Cena se mi zdi tako realna in nikakor ne podcenjena kot bi nas nekateri radi prepričali.” Podobnega mnenja je tudi Tamara Valenčič iz Si.mobila, ki pravi, da so bile ob začetkih spletnega oglaševanja cene relativno nizke, predvsem pa odvisne od posamezne spletne strani. S povečanjem povpraševanja, rastjo števila spletnih strani, ki so vključene v spletno oglaševalsko mrežo, z dostopnostjo podatkov in napredkom tehnologije, so se cene povišale, kar pa je za Valenčičevo razumljivo in sprejemljivo, sploh, če so rezultati vidni in merljivi.

Volk sit in koza cela
Helena Čerin (SiOL), meni, da ni univerzalne rešitve, ki bi enakovredno zadovoljila potrebe vseh akterjev na spletnem trgu in nadaljuje: “Podjetja se težko odločijo za oglaševanje, če nimajo na razpolago ustreznih raziskav, ki bi znale utemeljiti in prikazati donos na vlaganje v spletno oglaševanje. Spletni založniki bodo morali znati svojim naročnikom ponuditi več in na boljšio način – nove načine oglaševanja, več različnih možnosti zakupa oglasnega prostora, več podatkov o strukturi svojih uporabnikov, ipd.”

Uroš Štempihar (POP OnLine), kritično ugotavlja, da bi bilo za zadovoljstvo vseh, potrebno marsikaj postoriti in spremeniti:”Že sama država s tem, ko zamuja z uvajanjem interneta na različne segmente, posledično zmanjšuje možnosti celovitega razvoja medija. Poleg tega je internetno oglaševanje v primerjavi z ostalimi mediji pri nas trenutno še vedno prepoceni. Zaradi tega se ustvarja med samimi tržniki spletnega prostora občutek, da se s spletnim oglaševanjem premalo zasluži. Vsekakor pa bilo v namen kar najhitrejšega in celovitega spletnega razvoja pritegniti v čim tesnejše sodelovanje celotno internetno srenjo (agencije, naročnike in spletne založnike).”

Na Mobisuxu poudarjajo, da bi potrebovali vsaj nekaj kakovostnih agencij, ki bi resnično poznale prednosti, ki jih internet ponuja, in ga kot medij tudi razumele. Vendar, po njihovem mnenju to ni dovolj, saj bi tudi naročniki morali spoznati prednosti oglaševanja na internetu in sprejeti dejstvo, da določene spletne strani po dosegu že precej presegajo nekatere klasične medije.

Za rešitev vseh problemov bo potrebno poiskati kompromis med vsemi, ki se jih spletno oglaševanje dotika. Za zadovoljstvo vseh spletnih akterjev (agencije, naročniki in spletni založniki), bi bilo potrebno uvesti takšne tehnološke in marketinške koncepte, ki bi izpolnjevali želje medijev po večjih dobičkih, agencijam dopuščali visoko mero kreativnosti ter s tem omogočali višje prihodke z naslova produkcije oglasov, oglaševalcem pa bi prinesli bistveno boljše ter oprijemljivejše rezultate. Seveda pri vsem tem ne gre zanemariti končnih uporabnikov, saj je spletno oglaševanje pravzaprav namenjeno njim. Na koncu so uporabniki tisti, ki na določeni spletni oglas kliknejo in si predstavljeno stvar ogledajo, in če je mogoče tudi kupijo.

Učinkovitost spletnega oglaševanja
K boljšim razmeram na trgu in k večjemu povpraševanju po oglasnem prostoru na spletu, bodo pravgotovo pripomogle spletne akcije, ki se bodo izkazale za uspešne in učinkovite. Ko bodo podjetja na podlagi uspešnih primerov spoznala, da se lahko na internetu ugodno in kvalitetno oglašuje, lahko pričakujemo večjo rast spletnega oglaševanja. Po mojem mnenju Jake Satlerja iz Studia Dotični, je s spletnim oglaševanjem tako kot pri vseh medijih. Je učinkovito, ko se naročnik zaveda kaj lahko pričakuje, ko kreativna oz. spletna agencija ve kaj in kakšen oglas učinkuje in ko medijska agencija ve kje in na kakšen način dobiš največ za vloženo investicijo. Tisti naročniki, ki medij poznajo, se zavedajo kje je limit in so tudi zadovoljni z učinki oglaševalskih akcij. Nasprotno pa tisti, ki medija ne poznajo, lahko pričakujejo preveč. Istega mnenja je tudi Črt Jakhel (Finance), ki pravi, da je večkrat opaziti neusklajenost pričakovanj in realnih možnosti.

Pri Dotičnem pravijo, da se splača spletno oglaševanje vključiti v oglaševalske akcije, kjer je le to smiselno (odvisno od proizvoda/storitve) in v skladu s strategijo podjetja. Če narocnik ne planira vlagati v spletne strani in storitve, potem spletno oglaševanje nima pretiranega smisla. Do spletnega oglaševanja je malce bolj zadržana Lidija Lešnik, vodja medijskega oddelka v agenciji Imelda, saj se ji zdi oglaševanje storitev ali produktov na internetu, zaradi prevelikega vpliva televizije in tiska na potrošnike, še malce preuranjeno. “Kar se učinkovitost spletnega oglaševaja tiče, je dober rezultat možen samo pri ciljanem oglaševanju, predvsem takrat, ko je ciljna skupina mlajša populacija,” zaključuje Lešnikova. Aleša Stanovnik iz podjetja Formitas, poudarja, da je internet specifičen medij, ki še nima velike/vsesplošne nacionalne pokritosti. Ima pa nekaj specifik (demografske značilnosti uporabnikov), ki so lahko velika prednost pri nekaterih ciljnih skupinah. Da je bolj kot širok doseg učinkovito ciljno oglaševanje poudarja tudi Petra Oseli iz podjetja Gral-Iteo:” Splet postaja nujen oglaševalski medij, a ne za vse ciljne skupine, prav tako ne za oglaševanje, ki je zelo široko zastavljeno oz. namenjeno kar najširši javnosti. Vključitev spleta v medijski plan je neposredno odvisna od ciljne skupine, zato je pri tem potrebno upoštevati demografske značilnosti uporabnikov spleta. Glede na delež ciljne skupine, ki ga lahko dosežemo preko spleta, je potrebno določiti delež spleta, ki mu pripada v medijskem planu. Spleta ni smiselno vključevati v oglaševalske akcije, ki ciljajo na javnost, ki je preko spleta ne dosežemo ali je težje dosegljiva in v neznatni manjšini.”

Za zelo učinkovito se je že večkrat izkazalo oglaševanje po ključnih besedah ali pa oglaševanje na manj obiskanih, vendar specializiranih spletnih mestih, ki imajo natančno definirane specifične obiskovalce. Pri takšnem načinu oglaševanja obstaja namreč večja verjetnost, da bodo oglaševalci dosegli svojo ciljno skupino. Tovrstno oglaševanje je tudi cenejše, saj potrebujejo oglaševalci, da dosežejo ciljne stranke, manj časa oziroma manjše število prikazov oglasa, kot če bi oglaševali na straneh z visokim dosegom obiskovalcev. Oselijeva priporoča vsem podjetjem, ki želijo oglaševati na internetu, da naj oglašujejo pod zgoraj omenjenimi pogoji oz. na podlagi natančno definiranega cilja in ciljne skupine ter natančnega načrta, saj oglaševanje na internetu niti slučajno ni poceni.

Izbira modela spletnega oglaševanja mora bazirati na zastavljenih ciljih, ki jih želimo z oglaševalsko akcijo doseči. Če je cilj oglaševanja direktni marketing oz. posredna ali neposredna prodaja, se običajno uporablja zakup oglaševanja na klik, učinkovitost pa se meri s s stopnjo klikov (CTR-click through rate). Če je cilj oglaševanja t. i. branding (gradnja ali pozicioniranje blagovne znamke), se uporablja zakup oglaševanja na ogled. Opozoriti velja, da se oba modela med seboj ne izključujeta in da ju je v mnogih primerih smiselno kombinirati. Priporočljivo je, da skušajo oglaševalci pri spletnih oglaševalskih agencijah dobiti podatke o evaluacijah različnih tipov oglaševalskih akcij in se tudi na podlagi tega odločijo, kaj je za posamezno akcijo najboljše oz. katera kombinacija cenovnih modelov je optimalna.

Poleg izbire modela oglaševanja je potrebno izbrati tudi primerno kreativno rešitev, ki lahko odločilno vpliva na učinkovitost oglaševanja. Po besedah Oselijeve, je izbira ustrezne kreativne rešitve pri oglaševanju na spletu odločilna še bolj, kot v drugih medijih. Pomen kreativnosti poudarja tudi Aleša Stanovnik: “Bolj ko je banner zanimiv, opazen, provokativen, večjo stopnjo klikov dosega.”

Kaj lahko pričakujemo?
Recesija v gospodarstvu se kaže tudi na trgu oglaševanja, in posledično tudi v spletnem oglaševanju, ki v letu 2002 glede na preteklo leto ni bistveno naraslo. “Mislim, da bo v naslednjem letu nekoliko narasel delež spletnega oglaševanja glede na druge medije, vrednost spletnega oglaševanja pa bo, glede na napovedi za oglaševanje na splošno, ostala na približno enaki ravni”, napoveduje Oselijeva. Nadaljevanje stagnacije je razvidno tudi iz izjave Aleše Stanovnik: “Glede leta 2003 menim, da pri naših klientih ne bo večjih odmikov od letošnjega leta. Vsi večji oglaševalci internet, kot oglaševalski medij, že uporabljajo in ga nameravajo tudi v prihodnje.” Bistvenega porasta oglaševalskih prihodkov ne napovedujejo niti pri POP OnLine niti pri Siolu, kjer so s prihodki iz oglaševanja na njihovem spletnem portalu dosegli v začetku leta zastavljeno realizacijo, podobno realizacijo pa načrtujejo tudi v letu 2003. Na Siolu pravijo, da v primerjavi s prejšnjimi leti ni videti, da bi se spletni oglaševalski budgeti bistveno povečali.

Malce bolj optimistično zre v prihodnost Jaka Satler iz Dotičnega, vprašanje pa je, če so njegova pričakovanja realna: “Menim, da se bodo vlaganja v spletno oglaševanje višala, da se bodo naročniki in agencije bolj zavedali prednosti, ki jih medij prinaša in da se bodo pojavile tudi nove oblike in možnosti oglaševanja. Spletno oglaševanje bo počasi zasedlo pomembno mesto v oglaševalskem kolaču. Njegov potencial vidim v 3-5% bruto oglaševalskega kolača. Skratka, sem optimist”, zaključuje Satler. Nekoliko manjšo rast napoveduje Luka Kogovsek (Httpool) ki pravi, da bi naj v letu 2003 spletno oglaševanje zavzemalo cca. 1,5% oglaševalskega kolača, v naslednjih treh letih pa bi se naj ta delež dvignil na cca. 2-3%. Kogovšek napoveduje ključni porast v letu 2003/04.

Simon Cetin vidi (Iprom) v internetu velik potencial, saj pravi da ima internet vse možnosti, da postane medij vseh medijev: “Dogodki v svetu, katerim smo priča v zadnjih nekaj letih pa to tudi potrjujejo. Tu ni vprašanja “če” vprašanje je “kdaj”. Zgolj digitalna televizija, ki jo danes že lahko spremljamo prek interneta tudi v Sloveniji, bo z naraščanjem spletnih gledalcev na internet kanalizirala vedno večji odstotek oglaševalskih proračunov. Največji svetovni spletni mediji dosegajo danes več občinstva kot najbolj gledani televizijski programi. To so neobhodna dejstva s katerimi se bodo morali prej ali slej sprijazniti vsi, ki se ukvarjajo z oglaševanjem. S primerno tehnologijo v povezavi z multimedijskimi oglasi lahko na internetu zagotovimo ali pa tudi presežemo učinke televizijskega oglaševanja za nižjo ceno. Oglaševalci se bodo odločali za nove pristope, prisiljeni bodo sredstva investirati v nove načine doseganja ciljne populacije. Leto 2003 bo v Sloveniji zagotovo leto sprememb. V letu 2004 pa bodo različne oblike naprednih oglasov že ustaljena praksa. Tu bodo ponovno v prednosti tisti, ki se bodo za nove pristope odločili med prvimi. Prve multimedijske spletne oglaševalske akcije bodo izjemno odmevne. Odmevale bodo tudi izven spletnega oglaševalskega prostora”, zaključuje Cetin.

Objavljeno v reviji Gospodarski vestnik, priloga I&T, januar 2003

Zaznamki

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top