Vsebina, navigacija, oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih strani

Elementi potrebni za uspeh spletnega mesta 

Vsako podjetje bi se moralo projekta spletne predstavitve lotiti sila premišljeno. Pri tem mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu bodo pravzaprav namenjene. Spletna stran lahko podjetju prinese podjetju veliko koristi, vendar le ob predpostavki, da ima podjetje skrbno začrtane cilje, ki jih želi doseči in definirane strategije za doseganje teh ciljev. Pri snovanju spletnih strani je potrebno izhajati iz jasnih marketinških ciljev in namenov, ki se lahko razlikujejo od običajnih izhodišč, uporabljenih pri klasičnem komunikacijskem spletu.

Na slovenskem spletu je moč najti množico zgrešenih spletnih projektov. Razlog ni samo v cenenih rešitvah, ki so jih naredili »garažni strokovnjaki«, temveč tudi v tem, da se spletnih projektov lotevajo ljudje, ki sicer imajo ustrezno računalniško znanje, ne upoštevajo pa elementov, ki so nujno potrebni, da spletna stran zaživi, da jo uporabniki uporabljajo in se nanjo tudi vračajo. Vse prevečkrat se namreč pozablja na oblikovno podobo, navigacijo, vsebino, uporabnost, interaktivnost, vzdrževanje in predvsem na marketinški vidik.
 

Še tako tehnično izpiljena stran ne bo dosegla želenih rezultatov, če ne bo upoštevala nekaterih elementov, ki so ključni za uspeh spletne strani

 

Predstavljajte si, da v neki zakotni vasi stopite v trgovino, ki je milo rečena zanikrna, kjer so izdelki brez nekega reda in logike razmetani po policah in kjer so prodajalci sila neprijazni. Verjetno boste brez pretiranega razmišljanja po nekaj sekundah zaloputnili vrata trgovine. Podobno je tudi na spletu. Na spletne strani, ki vas bodo razočarale po videzu, kjer ne boste našli tistega kar ste iskali, ki ne bodo ponujale pozitivne uporabniške izkušnje in konsistentne navigacije, se verjetno ne boste nikoli več vrnili.
 

Podjetje naj izdelavo spletnih strani zaupa podjetju, ki lahko zagotovi ekipo, ki jo sestavlja en ali več računalniških strokovnjakov, oblikovalec in marketinški strokovnjak s področja poslovanja podjetij na internetu.

 

Oblikovna podoba
Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba, barv, grafičnih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne predstavitve. Obiskovalec dobi s prihodom na osrednjo stran prvi vtis o podjetju in tudi o tem, kaj lahko pričakuje na podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine. Se pa morajo podjetja zavedati, da je še tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne vsebuje relevantne vsebine, ki bi prepričala obiskovalce, da je na spletni strani vredno ostati.

Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani je ta, da oblikovalci pri svojem delu ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat takšnih pristopov so lahko sila atraktivne spletne strani, ki pa so popolnoma skregane z vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij. Oblikovalci preprosto pozabijo, da delajo spletne strani za uporabnike in ne za svoj image. Rešitev tega problema je zelo preprosta: spletne strani vam naj oblikuje oblikovalec, ki je specializiran za internet ali pa oblikovalec, ki pri svojem delu upošteva nasvete strokovnjaka, ki pozna področje interneta.

 

Pri ustvarjanju oblikovne podobe upoštevajte nekaj praktičnih nasvetov:
  • ne pretiravajte pri številu različnih barv, ki jih boste uporabili na strani,
  • uporabljate primerno velikost in tipografijo pisave,
  • zaradi boljše čitljivosti, uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi,
  • okoli tekstov uporabljajte prazen prostor,
  • ozadje naj ne bo iztopajoče,
  • uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zadušiti,
  • grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani optimizirani.

Tehnični vidik
Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi od hitrosti njihovega nalaganja. Preveliko število javascriptov, slik in grafičnih elementov, ki so po možnosti še neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu, lahko zelo poveča čas nalaganja strani, kar bo odvrnilo marsikaterega uporabnika od nadaljnega pregledovanja vsebine. Zgornjo meja sprejemljivosti nalaganja osrednje strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Samo izjemoma naj bi se strani, namenjene večji atraktivnosti nalagale dlje in še to s predhodnim opozorilom obiskovalcu, kolikšen je predviden čas nalaganja. Zaradi optimalnega nalaganja in delovanja, mora lastnik spletne strani poskrbeti, da so spletne strani nameščene na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih.

Spletna stran mora omogočiti pravilno prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Netscape) ter pri različnih ločljivostih ekrana. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Ker je temu kriteriju težko zadostiti, ni nič napačnega, če uporabniki za premikanje po vsebini uporabljajo vertikalni drsnik. Nikakor pa ne smejo biti spletne strani narejene tako, da bi uporabnik za premikanje po vsebini moral poleg vertikalnega uporabljati še horizontalni drsnik. Premikanje po drsniku v smeri levo-desno, bo s spletne strani namreč odgnalo marsikaterega uporabnika.

Pri tehničnem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni zgradbi vključujejo okvirje (ang. frames). Uporaba le teh namreč onemogoča povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih straneh z okvirji, URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje trenutno gledane strani. Zaradi tega lahko nastopijo pri oglaševalskih akcijah velike težave, saj ne moremo neposredno oglaševati nekega izdelka, ki se nahaja na podstrani, ne da bi pri tem izgubili del strani oz. navigacije, saj se vsak okvir iz katerega je narejena spletna stran odpira z lastnim URL naslovom.

Podjetje naj na internetu objavi samo tiste strani, ki delujejo. Bolje, kot napisati »Stran je v obdelavi (This site is still under construction)."«, je nedokončane spletne strani odstraniti z interneta. Pred objavo spletnih strani na internetu je potrebno nujno preveriti tudi pravilnost delovanja html kode ter pravilnost delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletne strani vključujejo.

Vsebina
Eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani je objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da mora biti objavljena vsebina slovnično pravilna. To pa seveda ni edini kriterij, ki mu je potrebno zadostiti, saj je potrebno poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojna vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki. Glede na to, da so številne raziskave pokazale, je neposredno branje iz zaslona za 25 % počasnejše pa tudi veliko bolj naporno za oči, kot pa branje besedila napisanega na papir, se je potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Spletni uporabniki namreč dolgih besedil na zaslonu običajno ne berejo, ampak jih le na hitro preletijo. Zaradi tega je priporočljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Dolge tekstovne bloke je priporočljivo razdeliti na dele in jih predstaviti na večih podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana lahko razdelite v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajte kratke in jasne naslove ter poudarite ključne besede. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju.

Zelo pogosta napaka, ki jo delajo podjetja je, da na spletnih straneh objavijo popolnoma enako vsebino kot v svojih promocijskih in predstavitvenih prospektih, čeprav veljajo na internetu kot smo že omenili drugačne zakonitosti branja in pisanja besedil. Priporočljivo je, da je spletna vsebina vsaj za 50% krajša od vsebine objavljene na papirju, kajti le tako lahko podjetje upa, da jo bodo uporabniki sploh prebrali. S krajšanjem dolžine besedila pa ni potrebno osiromašiti vsebine. Internet nudi možnost, da besedilo skrajšamo in hkrati ponudimo povezave na strani s celotno vsebino. Krajša besedila so primernejša tudi zaradi tega, ker od uporabnika ne zahtevajo pomikanja z drsnikom po zaslonu. Bistvo vsega je, da spletna stran ne sme dajati vtisa, da je natrpana s tekstom.

Slika: Izogibajte se uporabi dolgih tekstovnih blokov

Vir slike: www.useit.com

Interaktivnost
Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasičnimi mediji, omogoča spletnim uporabnikom aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriščajo možnost interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogoča. S pomočjo aplikacij in obrazcev (forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogočajo aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje učinkovito komunicira s svojimi strankami ter hkrati gradi dolgoročne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s spletno stranjo je tem globlja, čim boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je spletna stran in čim več interaktivnih elementov ponuja.

Navigacija
Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogočiti čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija, mora omogočati uporabniku udobno sprehajanje po vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer: a) Kje sem? in b) Kam lahko grem s te strani?. Pri navigaciji se pogostokrat omenja pravilo "three-click-rule" po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi prišel do želenih informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter dostop do željenega dokumenta.

Uporabnost
Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno. Jakob Nielsen, guru spletne uporabnosti (ang. web usability) postavlja v ospredje uporabnika in njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani. Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti in se ne vprašajo ali je njihov končni izdelek primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena. Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoča in enostavna spletna predstavitev neuporabna in odvečna, če obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe.

Vzdrževanje spletnih strani
Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rastočim potrebam uporabnikov in novim tehnološkim možnostim. Uporabniki se bodo na spletne strani vračali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino. Koristno je, da se podjetje že pred objavo strani na internetu odloči ali bodo za vzdrževanje spletnih strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem. Odločitev je na eni strani pogojena z rapoložljivim znanjem, časom in delovnimi resursi v podjetju, po drugi strani pa od finančnih resursov, ki bi bili potrebni, če bi za vzdrževanje spletnih strani skrbel nekdo drug.

Marketinški vidik
Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktične vrednosti, če ni obiskana. Podjetje ne more prisiliti spletnega uporabnika, da si ogleda njihovo spletno stran. Obisk spletne strani lahko le stimulira z različnimi metodami oglaševanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaševanje s pasicami, vpisi naslova spletne strani v vse pomembnejše iskalnike in imenike, trženje in komuniciranje z e-pošto, itd.). Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni strani in njihova aktivnost na straneh, so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je spletna stran.

 

Moj mikro, februar 2004

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top