Napake pri izdelavi spletnih strani
Živi v mestecu Atherton v Kaliforniji. Je poročen in brez otrok. Obožuje znanstveno fantastiko, potovanja in dobro hrano. Najraje prebira časnika NY Times in The Economist. Prevaža se z avtomobilom Mercedes-Benz E420. Na prvi pogled se zdi, da gre za enega izmed številnih poslovnežev. Vendar se ob njegovem imenu večkrat omenjajo besede kot so car, kralj, pionir, guru in tudi celo papež!
Vse to in še več je Jakob Nielsen, ki velja za vodilnega svetovnega eksperta in nesporno avtoriteto na področju spletne uporabnosti (web usability). O njegovem znanju in kvaliteti njegovega dela pričajo tudi cene njegovih svetovalnih storitev, ki velikokrat presegajo pet številčne zneske. J. Nielsen, začetnik uporabnostnega inženiringa (usability engineering), se je rodil leta 1958 na Danskem. Poklicno kariero je začel kot asistent na Tehnični univerzi v Kopenhagnu na Danskem (1986 – 1990), kjer je leta 1988 tudi doktoriral. Nadaljeval je kot član raziskovalnega tima v podjetju Bell Communication, leta 1994 pa se je zaposlil v podjetju Sun Microsystems, kjer je delal do leta 1998. Tega leta sta skupaj z dr. Donaldom A. Normanom (bivši podpredsednik raziskav v podjetju Apple Computer) ustanovila podjetja Nielsen Norman Group v katerem je Nielsen tudi trenutno zaposlen. Večino časa preživi kot predavatelj na različnih koncih sveta in kot svetovalec podjetjem, ki poslujejo na internetu. Od devetih knjig, ki jih je napisal, je postala pravi bestseller knjiga z naslovom Designing Web Usability, ki je bila natisnjena v 250.000 izvodih in prevedena v 15 jezikov.
| Kaj pravijo mediji o Jakobu Nielsenu?
"kralj uporabnosti" (Internet Magazine) |
Kaj je spletna uporabnost?
Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe. J. Nielsen pravi, da so spletne strani uporabniški vmesnik svetovnega spleta, ki temelji na komunikacijsko-interakcijskem odnosu med človekom in računalnikom. Bolj kot uporabniški vmesnik (spletna stran) zadošča tem pogojem, višjo stopnjo uporabnosti dosega, in posledično bolj prijazna, enostavna in učinkovita je njegova uporaba. Bistvena lastnost spletne strani kot uporabniškega vmesnika je podpora uporabniku pri izvajanju njegovih nalog. Spletna stran mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij.
Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno. Nielsen postavlja v ospredje uporabnika in njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani. Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjljivosti v oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti in se ne vprašajo ali je njihov kočni izdelek primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena.
Če vas zanimajo podrobnejše informacije o spletni uporabnosti, vam priporočamo, da obiščete Nielsnovo spletno stran (www.useit.com) in da začnete prebirati kolumno, ki jo vsak teden objavi na naslovu www.useit.com/alertbox.
10 največjih napak pri izdelavi spletnih strani v letu 2002
Nielsenova lista desetih največjih napak pri izdelavi spletnih strani v letu 2002:
1. Spletni katalogi so brez cen
Kdo bi si mislil, da je nenavajanje cen zelo pogosta napaka B2B trgovin. Očitno se nekatera podjetja ne zavedajo dejstva, da je cena zelo pomembna determinanta na podlagi katere tržišče zaznava izdelke in samo ponudbo. Navedba cene omogoča skupaj z ostalimi tržnimi informacijami, do katerih dostopajo potrošniki preko interneta, celovit pregled nad tržno ponudbo, na podlagi katere lahko potrošniki poiščejo cenovno najbolj ugodno varianto. Ogromna količina tržnih informacij rezultira v vse večji preglednosti in cenovni transparentnost trga, kar povzroča pritisk na zniževanje cen. Ker se lahko potrošniki na enostaven način informirajo o cenah določenega izdelka pri proizvajalcih, prihaja v procesu menjave do porazdelitve moči – potrošniki imajo vse pomembnejšo vlogo. Zaradi tega so začela podjetja vedno bolj prilagajati ponudbo specifičnim zahtevam in potrebam vsakega posameznega potrošnika.
2. Nefleksibilni iskalniki
Iskalniki so preveč "slovnično pravilni". Le redki iskalniki bodo prepoznali sopomenko, napačno natipkano besedo ali pa upoštevali množinsko različico besede. Zaradi ogromne količine podatkov večina iskalnikov ne ponuja kvalitete iskanja, ki bi zadovoljila potrebe uporabnikov. Slabi rezultati iskanja in nenehno ponovno vnašanje poizvedb lahko povzročijo veliko nejevoljo uporabnikov.
3. Horizontalni drsniki
Uporabniki ne marajo spletnih strani, ki pri standardni nastavitvi ekrana (800×600), zahtevajo poleg vertikalne še horizontalno navigacijo. Premikanje po drsniku v smeri levo-desno, lahko s spletne strani odžene marsikaterega uporabnika. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Potrebno se je izogibati ''scrollingu'' strani.
4. Fiksna velikost črk
Oblikovne predloge (style sheets), ki jih uporabljajo programerji, onemogočajo uporabnikom, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave. Če je vsebina strani, napisana v premajhni pisavi, lahko postane čitljivost strani velik problem za vse slabovidne in za večino uporabnikov nad 40.letom starosti. Nielsen priporoča vsem lastnikom spletnih strani, da upoštevajo potrebe in sposobnosti uporabnikov. Uporabnik mora imeti možnost, da si lastnoročno nastavi velikost črk, ki mu najbolj ustreza.
5. Veliki tekstovni bloki
Ogromna količina nerazdrobljenega teksta je pogubna za uspešno interaktivno izkušnjo. Tekst v velikih tekstovnih blokih je zastrašujoč, dolgočasen in zelo težaven za branje. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Vsebino je potrebno razdeliti v kratke in logične enote. Priporočljivo je, da je tekst jedrnat, opremljen s kratkimi in jasnimi naslovi, ključne besede naj bodo poudarjene, obrazložitve pa naj bodo dosegljive preko podčrtanih povezav. Upoštevajte pravilo inverzne piramide – prvi odstavek naj vsebuje povzetek celotnega članka, najvažnejše misli pa postavite na začetek vsakega odlomka. Najpomembnejše informacije morajo biti predočene tako, da jih uporabnik takoj zazna. Vedno uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi.
6. Java skripte v povezavah
Povezave, ki se ne obnašajo tako kot pričakujejo uporabniki (npr. da odstranijo navigacijo v internetnem brskalniku ali pa da v novem oknu naložijo vsebino, ki je uporabnik ni zahteval, ipd.), spodkopavajo uporabnikovo razumevanje delovanja spletnih strani. Povezava mora biti preprosta hypertekstovna referenca, ki zamenja obstoječo stran z novo vsebino. Povezave naj ne bi onesposobile ali predelale funkcije brskalnika.
7. (Ne)pogosto zastavljena vprašanja v rubriki FAQ
Vse preveč podjetij objavlja na svojih FAQ (frequently asked questions) straneh odgovore na vprašanja, za katera bi želeli, da bi jih postavili uporabniki sami. Zaradi tega so omenjene rubrike velikokrat brez večje uporabne vrednosti, saj vsebujejo informacije, ki jih uporabniki ne potrebujejo. Objava nepogosto zastavljenih vprašanj spodkopava zaupanje uporabnikov v celotno vsebino spletnih strani.
8. Zbiranje e-poštnih naslovov brez privoljenja
Res je, da omogoča internet učinkovito zbiranje poštnih naslovov in da lahko v nekaj sekundah razpošljemo sporočilo na več tisoč e-naslov, vendar je njihova nesmotrna uporaba lahko zelo škodljiva za podjetje. Nikakor ni priporočljivo pošiljati komercialna sporočila uporabnikom od katerih niste pridobili privoljenja za pošiljanje sporočil na njihov e-naslov. Dovoljenja za dialog ne smete zlorabljati, prenašati ali prodajati drugim osebam! Uporabnikom, ki so vam posredovali e-naslov, morate omogočiti, da se lahko v vsakem trenutku odjavijo od prejemanja vaših sporočil.
9. URL > 75 znakov
Predstavljajte si, da je uporabnik več kot navdušen nad vsebino, ki jo je našel na eni izmed vaših podstrani in da bi o tem želel takoj obvestiti svojega znanca za katerega ve, da bi ga informacije na omenjeni strani zelo zanimale. Pri spletnih straneh z zelo dolgimi URL naslovi, ki poleg črk vsebujejo še ogromno različnih znakov in številk, lahko nastopijo težave pri posredovanju naslova drugim uporabnikom. Da si boste lažje predstavljali o čem govorimo, pokličite znanca ter mu preko telefona posredujte naslednji naslov: http://news.spamcop.net/pipermail/spamcop-list/2001-March/006991.html. Dvomimo, da si ga bo uspel zapisati v pravilni obliki 🙂 Tudi če se odločite, da boste naslov posredovali preko e-pošte, lahko pride pri neizkušenih uporabnikih do zapletov, saj ne bodo znali odpreti povezave, ki jo bodo nekateri programi za prebiranje e-pošte enostavno prelomili in onemogočili klik na naslov, ki bi bil zapisan v celoti.
10. Napačna uporaba "mailto" povezav
Uporabniki pričakujejo, da jih bo klik na povezavo na spletni strani pripeljal do vsebine, na katero se je povezava nanašala. Vsekakor pa ne pričakujejo, da se jim bo namesto pričakovane vsebine, odprl program za pošiljanje e-pošte preko katerega bodo lahko zahtevali dodatne informacije. Iz povezav, ki povzročajo odpiranje poštnih klientov (mailto povezave), mora biti jasno razvidno, da gre za poštne naslove. Povezava mora imeti obliko jaka@racman.com ali pa mora biti opisana z besedami (npr. pošljite e-pošto direktorju podjetja). Ne nameščajte poštnih povezav v imena; klik na ime Janez Novak mora uporabnika pripeljati do podrobnejših informacij o osebi.
Objavljeno: MOJ MIKRO, oktober 2002
