Slovenski iskalniki in imeniki

29/10/2005/ Radoš Skrt / Optimizacija spletnih strani / 2 komentarja

Kakšna je situacija na trgu iskalnikov in imenikov v Sloveniji? Slovenski spletni uporabniki se morajo zadovoljiti z enim iskalnikom, dvema večjima imenikoma in precejšnjim številom manjših imenikov, ki z dodatno vsebino iščejo svoj prostor pod soncem. Iskalnik Najdi.si je nesporni vladar slovenske spletne scene, Matkurja je zvezda v zatonu, nagrado za vztrajnost in konstantno kvaliteto storitve si zasluži Slowwwenia.com, toda kaj ko ji obisk iz leta v leto vztrajno pada.

Imeniki vs. iskalniki
Ker verjetno vsi bralci ne vedo, kakšna je razlika med iskalniki in imeniki, je prav da že uvodoma razjasnimo nekaj osnovnih pojmov. Osnovna razlika med iskalniki (angl. search engines) in imeniki (ang. directories), je v tem, da je pri imenikih ključen človek v vlogi urednika, pri iskalnikih pa računalnik. Za razliko od imenikov (npr. Slowwwenia.com, Matkurja), katerih vsebina se bogati z ročnimi vpisi strani in je pregledana ter razvrščena v urejene kategorije s strani urednika, se podatki na iskalnikih (Najdi.si) zbirajo s pomočjo programskih robotov, ki križarijo po spletu in za potrebe iskalnikov indeksirajo vse spletne dokumente, ki jih najdejo na svoji poti. Ko uporabnik vpiše iskalno frazo na iskalniku, mu le ta iz celotne baze indeksiranih dokumentov na podlagi zapletenih algoritmov posreduje iskalne zadetke (naslov strani, kratek opis oz. del teksta z iskano ključno besedo, URL povezava) , ki so razvrščeni po njihovi relevantnosti.

Uporabniki lahko tako prek iskalnikov iščejo po vseh razpoložljivih spletnih straneh, ki so jih poindeksirali iskalni roboti in ne samo po vsebinsko urejenih vpisih spletnih strani kot je to običajno pri imenikih. Slabost imenikov je ravno v tem, da imajo v bazi shranjene samo naslove, opise in ključne besede spletnih strani, ki so jih posredovali uporabniki. Skratka, ko uporabnik vpiše v iskalno polje iskalno frazo, bo iskalnik imenika pregledal samo besede v naslovu, opisu in ključnih besedah, iskalnik pa bo pregledal celotno besedilo spletne strani. Razlika je več kot očitna. Iskalnik vam bo posredoval veliko več zadetkov, ki bodo povrh vsega še veliko bolj relevantni kot rezultati iskanj pri imeniku. Dodatna slabost imenikov je tudi ta, da so podatki o vpisanih spletnih straneh pogostokrat neažurni (nedelujoče povezave, opisi in naslovi niso več aktualni oziroma se nanašajo na vsebino, ki se je že zdavnaj spremenila). Med redkimi prednostmi, ki jih imajo imeniki pred iskalniki pa izstopata predvsem večja urejenost (vse spletne strani so organizirane po kategorijah) vpisanih strani in pa preglednost izpisanih rezultatov iskanj (vsaka spletna stran svoj pomenski naslov in opis).

Največjo slabost iskalnikov gre iskati v obsežnosti zbranih podatkov, saj se lahko zaradi samodejnega načina gradnje v bazo podatkov zapiše ogromno nekoristne vsebine. Iskalniki pač nimajo uredniškega nadzora tako kot imeniki, kjer uredniki pregledajo vsak vpis, ga po potrebi slovnično in vsebinsko popravijo ter razvrstijo v ustrezno kategorijo. Uredniška politika odloča tudi o tem kolikokrat bo spletna stran lahko vpisana v imenik (ali se lahko vpiše samo osnovna stran, ali se lahko vpiše neomejeno število podstrani) ali se bodo posebej lahko vpisovale in objavljale novosti na spletnih straneh, kako dolgo se bodo hranili vpisi, ipd.

Vpisane spletne strani v imenikih so razvrščene po različnih tematskih področjih v nekaj glavnih kategorij in na večje število podkategorij (npr. Posel in Gospodarstvo > Finance in investicije > Banke). Vsaka vpisana spletna stran ima svoj zapis, ki je opredeljen z naslovom in opisom spletne strani, url povezavo ter ključnimi besedami in kontaktnimi podatki, ki pa jih pri pregledovanju imenika oziroma pri izpisu rezultatov iskanj ne vidimo. Ko smo že ravno pri izpisu vpisanih strani, naj povemo, da lahko uporabniki uporabijo dva načina iskanja spletnih strani po imeniku in sicer s pomočjo iskalnika ali pa se iskanja lotijo tako da spletne strani iščejo z brskanjem med različnimi kategorijami in podkategorijami. Takšno iskanje je lahko po eni strani precej zabavno, po drugi strani pa tudi precej zamudno, saj je potrebno kar nekaj klikov in časa preden pridemo do iskane spletne strani (če sploh).

Kako poskrbimo za vidnost strani…
Iskalniki imajo v količini poindeksiranih podatkov ogromno prednost pred imeniki, saj njihovi iskalni roboti neprestano križarijo po spletu in indeksirajo nove strani. Medtem ko je proces polnjenja baze pri iskalnikih avtomatičen, je pri imenikih vse odvisno od dobre volje posameznikov, ki vpisujejo svoje strani. Zaradi hitrega naraščanja števila strani, je razlika med iskalniki in imeniku tako vsako minuto večja. Vpisane spletne strani v imenikih so posledično samo majhna podmnožica spletnih strani do katerih lahko dostopamo prek iskalnikov.

Če želimo, da je spletna stran vidna v imeniku, jo moramo vanj lastnoročno vpisati, če pa želimo da bi bila spletna stran sploh indeksirana in tako vidna tudi na iskalnikih, je potrebno poskrbeti, da jo bodo pajki iskalnikov sploh lahko obiskali v celoti. Pri tem si lahko pomagamo z vpisom strani v najpomembnejše imenike, saj jo bodo iskalni roboti hitreje našli ali pa z uporabo ustreznih meta oznak, ki so definirane v glavi hml dokumenta spletne strani. Z meta oznako “robots” lahko namreč povemo iskalnemu robotu kaj naj naredi z obiskano stranjo. Če želimo, da robot indeksira našo spletno stran in sledi vsem povezavam, ki jih najde na strani, uporabimo ukaza »index,follow«, ki ju lahko nadomestimo z ukazom »all«. V primeru, da za določen dokument, ki se nahaja na strežniku, ne želimo da je dostopen širši javnosti, uporabimo ukaz »none«. Delo iskalnih robotov je tako definirano z naslednjimi ukazi: »index« – indeksira in shrani dokument v bazo, »follow« – sledi povezavam, »noindex« – ne indeksira strani; »nofollow« – ne sledi povezavam na strani. Primer pravilno zapisane meta oznake, bi se tako glasil <meta name=”robots” content=”all”>.

Kdo največji v deželi je tej?
Če je na globalnem trgu iskalnikov in imenikov konkurenca zelo ostra (MSN, Google, Yahoo) pa tega ne bi mogli trditi za Slovenijo, kjer je Najdi.si daleč pred vsemi in pravzaprav sploh nima resne konkurence. To so potrdili tudi rezultati letošnjega merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS), ki je potekalo pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), ki so pokazali, da je Najdi.si s 650.000 uporabniki daleč najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Matkurja je bila med spletnimi stranmi, ki so sodelovale v raziskavi na 5.mestu z 18% rednimi uporabniki (doseg 210.000). Medtem ko se je v zadnjih treh letih število obiskovalcev na Najdi.si več kot podvojilo (leta 2002 so imeli 282.000 uporabnikov, vir: CATI), se je število obiskovalcev Matkurje zmanjšalo za skoraj 20%, kar je pomenilo tudi zdrs na absolutni lestvici in sicer iz 2. na 5. mesto.

Poleg nespornega kralja Najdi.si in zvezde v zatonu Matkurje se med elito iskalnikov in imenikov uvršča le še žalska Slowwwenia.com, ki pa iz leto v leto izgublja pozicije na lestvici obiskanosti. Po podatkih raziskave RIS (www.ris.org) je Slowwwenia.com v absolutni konkurenci iz 6.mesta leta 2003 padla na 12.mesto v preteklem letu. Ali so padanje pri drugem največjem slovenskem imeniku zaustavili ali ne, ne moremo vedeti, saj se Slowwwenia.com poleg nekaj ostalih večjih spletnih medijev (Obala.net, RTVSlo.si, SiOL) letošnje raziskave MOSS ni udeležila.

Najdi.si
www.najdi.si
Prednosti: odličen iskalnik
Slabosti: razen kritik, ki letijo na uredniško politiko in njihov odnos do strank, jih praktično ni

Najdi.si je nesporen kralj slovenskega spleta. Poleg kvalitetnega iskalnika, ki med drugim omogoča iskanje različnih sklonov besed, lahko uporabniki uporabljajo tudi spletni imenik, ki vsebuje okoli 41.000 povezav (veliko jih je pridobljenih iz imenika Matkurje?!), pošiljajo e-voščilnice, pregledujejo male oglase in katalog avtomobilov, se nasmejijo ob prebiranju vicev in gledanju karikatur, itd. Poleg že omenjenih iskanj, omogoča Najdi.si tudi iskanje po slikah iz spletnih stani, elektronskih naslovih, iskanje pravnih oseb po poslovnem registru ter iskanje po aktualnih novicah, ki združujejo podatke iz največjih slovenskih virov, kot so Delo.si, Dnevnik.si, Večer.com, 24ur.com in RtvSlo.si. Novice deluje tako, da sodelujoči mediji izvažajo svoje vsebine v RSS ali XML zapisu, ki ga vsakih nekaj minut obišče »novičarski pajek«, zapiše nove vsebine (naslov novice, kratek povzetek in morebitno sliko) ter jih kategorizira v zbirko Najdi.si novic.

Po dobrih treh letih delovanja na slovenskem trgu je v lanskem letu Najdi.si začel tudi z izvozom znanja in tehnologije, saj je odprl nov spletni iskalnik na Hrvaškem, kjer ga je mogoče najti pod imenom Pogodak.hr. Svojo prisotnost na trgih bivše Jugoslavije so razširili 1. aprila letos, ko je začela delovati spletna stran www.pogodak.co.yu, ki je namenja internetnim uporabnikom v Srbiji in Črni gori. Pri podjetju Novi Forum, ki je lastnik iskalnika, se pripravljajo tudi na prodor na trge EU in jugovzhodne Evrope. Kot je povedala Ksenja Klepec iz Najdi.si se je vzpostavitev iskalnikov v Bolgariji, Romuniji in na Madžarskem zaradi različnih dejavnikov prestavila na naslednje leto. »Bomo pa letos štartali z iskalnikom v Bosni in z iskalnikom v Makedoniji«, je pojasnila Klepčeva.

Najdi.si sicer uporablja po ocenah okoli 85% slovenskih uporabnikov interneta. Mesečno beležijo v povprečju 24 milijonov iskalnih poizvedb, dnevno pa okoli 800.000 (dnevni rekord je bil dosežen 15. marca 2005, ko so zabeležili 1.076.000 iskanj. Rekord glede obiskanosti so dosegli meseca maja letos, ko so v enem dnevu zabeležili 170.000 različnih obiskovalcev. Iz naslova spletnega oglaševanja je imel Najdi.si v preteklem letu okoli 300 milijonov tolarjev prometa, kar je dvainpolkrat več kot leta 2003 in trikrat več kot v letu 2002. Po besedah Ksenje Klepec načrtujejo v letošnjem letu okoli 600 milijonov tolarjev prometa. Poleg nesporne kvalitete, ki jo Najdi.si ima, leži velik del njihovega uspeha tudi v znanju in številu zaposlenih. Kako konkurirati Najdiju, ko pa vsi njegovi tekmeci ne zaposlujejo skupaj toliko ljudi, kot jih je na plačilni listi pri Najdi.si? Podjetje Novi Forum ima namreč 48 zaposlenih in 22 honorarnih sodelavcev, od tega jih je 17 zaposlenih pri Najdi.si.

Mat’Kurja
www.matkurja.com
cca. 30.000 vpisov + seznam vseh organizacij
Prednosti: največji slovenski spletni imenik
Slabosti: neenotna grafična podoba

Za najstarejši slovenski imenik bi lahko rekli, da je kljub prijetni osvežitvi celostne podobe in veliko večji preglednosti, v zadnjih letih nekoliko izgubil kompas. Še pred petimi leti nesporna številka 1 v Sloveniji, je sedaj resnici na ljubo postala pravi kokošnjak najrazličnejše vsebine. Kako se naj izrazimo drugače, ko pa se je Matkurja zaradi sodelovanja s številnimi spletnimi servisi (mali oglasi – Bolha.com, zmenki – Ona-on.com, potovanja – Adriatica.net, zaposlitev –Mojedelo.com, nagradne igre – Cikcak.si, e-vstopnice –Esiti.com) odrekla svojemu lastnemu jazu s tem ko je v svoje spletne strani, ki so narejene zelo korektno in všečno, vkomponirala šest popolnoma različnih oblikovnih podob in navigacijskih sistemov. Upajmo, da nas ne bodo pri Matkurji presenetili še tako, da se bo namesto njihovega imenika prikazala stran Najdi.si. Zaenkrat so na dobri poti, da se zgodi tudi to, vsaj še sodimo po izbiri opcije iskanje po spletu, ki jo najdemo v zavihku Iskanje. Omenjena opcija ni namreč nič drugega kot preusmeritev uporabnika na Googlovo spletno stran.

Nekoč paradni slovenski internetni konj si takšne razprodaje ugleda vsekakor ne bi smel dovoliti. Le kje so tisti časi, ko je spletna stran s podobo kure v slovenski narodni noši, ki jo je leta 1996 narisal naš poznani ilustrator Tomaž Lavrič (nekateri ga bolj poznate po liku Diareje iz Mladine), bila v ponos vsem slovenskim internetnim uporabnikom. Namesto da bi v letih, ko so bili pri Matkurji še zelo uspešni, vlagali v razvoj in razvili lastne storitve, se vse kar je ostalo od stare kure nahaja v zavihku Katalog, ki omogoča brskanje po kategorijah, vpis strani v katalog in pregledovanje novih vpisov. Vzroke za padanje obiska, ki ga Matkurja beleži že nekaj let, gre iskati tudi v dogodkih povezanih z njeno »divjo privatizacijo«. Matkurja je namreč iz varnega akademskega okrilja Inštituta Jožefa Štefana prišla v roke Eona, ki ga je vodil takrat preveč ambiciozni bivši zunanji minister Zoran Thaler. Ko je Eon po nekaj letih neslavno propadel je Matkurjo pred dokončnim pogrebom vsaj za nekaj časa rešil Telemach, ki velja za vodilnega ponudnika televizijskih storitev in širokopasovnega interneta v Sloveniji.

Slowwwenia.com
www.slowwwenia.com
cca. 25.000 vpisov
Prednosti: preglednost, kakovostni servisi (e-voščilnice, mali oglasi, itd), enotna grafična podoba.
Slabosti: precej manj vpisanih strani kot pri Matkurji

Slowwwenia.com, ki deluje pod okriljem podjetja Nova Vizija d.o.o. iz Žalca, je ena najstarejših slovenskih internetnih blagovnih znamk, saj je na trgu prisotna že od leta 1998. Svoj vrhunec je doživela tako kot Matkurja v zlati dobi spletnih imenikov pred 4-5 leti. Na žalost je leta 2002 mimo obeh imenikov s svetlobno hitrostjo švignil Najdi.si, ki je z iskalnikom prinesel med slovenske spletne uporabnike povsem nove dimenzije v uporabi spletnih storitev. Ker se Slowwwenia zaradi finančnih in kadrovskih omejitev ni mogla spopasti z novim tekmecem, se je z majhno razvojno ekipo posvetila izdelavi uporabnih servisov, ki bi bili v prvi vrsti funkcionalni in enostavni za uporabo. Tako se je Slowwwenia počasi iz imenika spremenila v portal z obilo dodatne vsebine in kvalitetnih servisov med katerimi izstopajo: pretvornik valut, mali oglasi, e-voščilnice, angleško-slovenski prevajalnik in dnevno sveže in s slikami opremeljene novice iz petih različnih virov (STA, Delo, Finance, RTV SLO, Menart).

Slowwwenia.com pa je kot že rečeno tudi slovenski spletni imenik z obsežno, urejeno in dnevno ažurirano bazo podatkov v kateri se nahajajo naslovi in opisi spletnih strani kot tudi novosti na že vpisanih straneh. Iskalnik na Slowwwenia.com omogoča iskanje med približno 25.000 zapisi, ki so jih v zadnjih 7 letih posredovali lastniki spletnih strani, kot tudi iskanje med novicami in iskanje po vsebini malih oglasov.

Pri Slowwwenia.com, kjer že nekaj časa napovedujejo novo celostno podobo in vzpostavitev iskalnika, ki bi iskal po vseh dokumentih slovenskega spleta, upajo da bodo lahko ambiciozne cilje uresničili s pomočjo precej povečane razvojne ekipe še pred koncem leta. Je to napoved konkurence iskalniku Najdi.si? Potencial je velik, še posebej ker bi Slowwwenia.com ob napovedanemu iskalniku, ob že obstoječem in urejenem imeniku ter vseh dodatnih spletnih servisih ki jih že sedaj ponujajo (mali oglasi, voščilnice, novice,…), lahko postala osrednji slovenski portal in po obisku resen konkurent iskalniku Najdi.si.

Raziskovalec
www.raziskovalec.com
cca. 13.500 vpisanih strani
Prednost: simpatična oblikovna podoba, pregledna navigacija
Slabost: lokalna omejenost

Raziskovalec.com velja za imenik spletnih strani lokalnega značaja. Od ostalih imenikov razlikuje v tem, da so vpisi spletnih strani lokalizirani glede na občino na katero se spletna stran navezuje. »Ideja o lokalizaciji spletnih strani ne nasprotuje osnovnemu namenu interneta, ki je “imeti na dlani cel svet” temveč mu dodaja novo komponento, to je “imeti na dlani svojo okolico”. S tem izzivom so se v zadnjih letih začeli spopadati tudi največji svetovni iskalniki, kot so Google (http://local.google.com/) in Yahoo«, pravi Sašo Žigon, urednik imenika.

Imeniku v katerem se nahaja nekaj več kot 13.000 lokaliziranih vpisov, ki so razporejeni v 193 slovenskih občin oz. 12 slovenskih regij, je še posebej uporaben pri iskanju informacij lokalnega značaja, npr. obrtnikov, trgovin, šol, apartmajev, ipd. Ker so ključne besede, preko katerih obiskovalci dostopajo na spletno mesto www.raziskovalec.com, izrazito lokalnega značaja, se za oglaševanje na spletnem mestu, ki ga dnevno obišče od 4.000 do 5.000 različnih obiskovalcev, zanimajo predvsem podjetja ali posamezniki, ki nudijo storitve lokalnega značaja. Kot pravi Sašo Žigon pa oglaševanje na Raziskovalcu zaenkrat še ne pokriva stroškov vzdrževanja in razvoja spletnega mesta.

Raziskovalec poleg brezplačnega filtra neprimernih vsebin ponuja še eno zanimivo storitev in sicer možnost vpisa spletne strani v 15 manjših slovenskih imenikov (www.raziskovalec.com/vpisovalec.htm), kar prihrani kar precej časa saj lahko z enega mesta v nekaj sekundah razpošljemo vpis na več različnih naslovov. Obiskovalcem sta na voljo tudi dva foruma in sicer iskalni forum, ki je podprt z mrežo svetovalcev iz najrazličnejših področij, ki zgledno odgovarjajo na vprašanja obiskovalcev ter forum lokalnega značaja, na katerih lahko občani posamezne občine razpravljajo o aktualnem dogajanju, ki je vezano na njihovo okolje.

»V prihodnosti načrtujemo sodelovanje z večjim številom lokalnih portalov v Sloveniji, ki bodo na svojih straneh lahko ponujali iskanje po njihovi občini. Nekaj portalov tovrstno iskanje preizkusno že izvaja«, je o načrtih za prihodnost povedal Žigon.

Aaunique
www.aaunique.com
11.000 vpisanih strani
prednosti: ogromno najrazličnejše vsebine in storitev
slabosti: nepregledna navigacija, neprofiliranost

Po številu vpisov spletnih strani v imenik je Aaunique največji iz sklopa nepreglednih in neprofiliranih portalov, ki imajo težavo s tem kaj še sploh objaviti. Kot zanimivost naj povemo, da portal ponuja praktično vse in sicer od divjih rastlin, lepote, kvizov, tečajnih list do gsm logotipov in kuharskih receptov. Za vsakogar nekaj bi lahko rekli. V kaosu najrazličnejše vsebine je poglavitno vprašanje kateri ciljni populaciji je takšna vrsta portalov sploh namenjena. Imenik, ki bi naj vseboval 11.000 povezav je precej skrit, saj do njega vodi povezava prek kategorije Zabava in podkategorije Povezave. Uporabniki imenika imajo pregled nad obiskom vpisanih strani, ki jih lahko tudi ocenjujejo.

Anvip.com
www.anvip.com
cca. 6.000 vpisanih strani
prednosti: veliko zabavne vsebine
slabosti: nepregledna navigacija, neprofiliranost

V sklopu imenika si lahko obiskovalci ogledajo sezname priljubljenih povezav, najbolje ocenjenih povezav in seznam dnevnih novosti. Za razliko od vsebinsko podobnih spletnih strani (Aaunique.com, Studiofaca.com , Najportal.com) je AnVip po oblikovni plati malce bolj dodelan toda kaj ko tudi oni ponujajo vse kar je mogoče (novice, forume, galerije, možnost prenosa datotek, igre, šale, oglase, sporede, grafite, razglednice,..). Oglejte si dolžino uvodne strani (merjeno z uporabo vertikalnega drsnika), po kateri so absolutni zmagovalci med vsemi iskalniki in imeniki. To je na žalost samo še en dokaz več kako konfuzne, nepregledne in uporabniku neprijazne so takšne strani.

StudioFACA Portal
www.studiofaca.com
cca. 6.600 vpisanih strani
prednosti: veliko število iger in ozadij
slabosti: neprofiliranost

Portal ki ponuja prek 16.000 ozadij za namizja, številne freeware igre, forum, galerije slik, ipd., je med drugim tudi iskalnik za katerega se pravzaprav sploh ne ve po kakšni bazi podatkov išče. Uporabniki imajo sicer možnost vpisa strani, toda kaj ko se imenika nikjer ne vidi. Skratka še en amaterko zasnovan portal brez repa in glave, ki v osrednjem delu vstopne strani ponuja tudi dve leti stare novice. Zdi se, da je največji problem tovrstnih portalov ravno v tem, ker imajo preveč idej in ker bi se radi na hitro lotili kar vseh naenkrat. Dokaz za to je tudi izjava urednika strani Staša Repšeta, ki pravi «Idej nam vsekakor ne zmanjka. Lahko bi se reklo, da jih je več kot bi nam dopuščal čas za samo realizacijo!« Škoda, da se lastniki tovrstnih strani ne zavedajo, da je ravno ta njihova želja po ekspanziji vsebine, njihov glavni problem. Namesto, da bi se profilirali in usmerili na nekaj povezanih področij, ki bi se jim resno posvetili, jih izpilili do konca, kar pomeni da bi ponudili kvalitetno, obširno in zanimivo vsebino, naredijo ravno obratno – ponudijo morje nedodelanih in površnih vsebin.

Najportal
www.NajPortal.com
cca. 3.000 vpisanih strani
prednosti: ogromno najrazličnejše vsebine in storitev
slabosti: nepregledna navigacija, neprofiliranost

Ali lahko spletni imenik, kuharske recepte, aktualne novice, vice, besedila skladb, verze, vice, galerije slik, forume, datoteke, misli, plonk listke, referate, horoskope, itd. spravite na skupni imenovalec? Pri portalu Najportal jim je uspelo ravno to. Toliko najrazličnejše vsebine kot so jo zbrali na enem kupu boste našli le malo kje. Če vam je dolgčas in ne veste katero spletno stran bi obiskali, boste na Najportalu pravgotovo našli nekaj zase.

Imenik, ki vsebuje nekaj več kot 3.000 vpisov je razdeljen na 14 glavnih kategorij in na 126 podkategorij. Uporabniki lahko izpisane vpise med drugim sortirajo po naslovu, številu zadetkov in številu obiskov, poleg tega pa imajo tudi možnost komentiranja in ocenjevanja posameznih strani, kar poskrbi za dodatno interaktivnost spletnega imenika.

»Naš portal v prvi vrsti ni spletni imenik. Le-ta je bolj ali manj le dodatna storitev. Z oglaševalski prihodki celotnega portala smo trenutno glede na pričakovanja zadovoljni, večje prihodke pa pričakujemo predvidoma po 1.12.2005, ko bo uradno predstavljena nova različica celotnega portala. Naš portal bi se naj razvijal v že utečeni smeri s ciljem postati največji portal po številu obiskovalcev ter širokem spektru vsebin s področja informacij in zabave«, je precej optimističen Tadej Pešl, administrator portala.

SloWWWenija.com
www.slowwwenija.com
cca. 4.000 vpisanih strani
prednosti: edini imenik v pravem pomenu besede
slabosti: majhno število vpisov

Jeseniško podjetje Domenca d.o.o. je lastnik edinega »čistokrvnega imenika« v Sloveniji, saj poleg organizirane razvrstitve spletnih strani ne ponuja dodatnih vsebin ali storitev. Kljub temu da dobi imenik, na račun podobnega imena s precej bolj poznano Slowwwenia.com kar precej dodatnega obiska, pa se z bazo vpisanih spletnih strani ne more ravno ponašati, saj vsebuje le dobrih 4.000 zapisov.

Direktorij.net
direktorij.net/imenik/
cca. 1.600 vpisanih strani
prednosti: preglednost in urejenost
slabosti: majhno število vpisov

Enostavna a simpatčna grafična podoba imenika, ki poleg preglednega a skromnega seznama vpisanih spletnih strani (cca. 1.600) v sklopu spletnega mesta ponuja še voščilnice, male oglase in vremensko napoved. Direktorij.net ponuja tudi možnost pregledovanja najbolj popularnih in najbolje ocenjenih vpisov. Posameznim zapisom v imeniku lahko dodamo komentar in oceno. Zanimivost imenika je ta, da se ob kliku na naslov ne odpre spletna stran temveč podrobnejši opis spletne strani vključno s kategorijo, datumom vpisa in povprečno oceno obiskovalcev. V tem razširjenem pregledu ima uporabnik tudi možnost, da prijavi nedelujočo povezavo ali pa da spletno stran katere opis pravkar pregleduje priporoči kateremu izmed svojih prijateljev.

Krajnc.net
www.krajnc.net
prednosti: /
slabosti: jih je preveč, da bi jih sploh naštevali

Grozna grafična podoba, nepreglednost in obilje najrazličnejših povezav so glavne značilnosti spletne strani Krajnc.net. V našem članku jo omenjamo samo zaradi tega, ker ponuja možnost vpisa v imenik, ki pa ga nato na spletni strani sploh ni moč najti. Obiskovalcem je tako omogočeno zgolj iskanje po bazi vpisanih strani ne pa tudi prek vsebinskih kategorij.

Avenija.com
www.avenija.com
cca. 9.000 vpisanih strani
prednosti: /
slabosti: neažurna in zastarela vsebina

Ambiciozno postavljen portal, ki so ga pri podjetju Studio Moderna popolnoma zanemarili. Bolje bi ga bilo ugasniti kot pa na njem objavljati novice o tem kako je Bush odpravil sankcije proti Srbiji in Črni gori iz leta 2003. Zadnja vpisan novost v imeniku, ki vsebuje cca. 9.000 zapisov sega v november 2004.

Oloplan
www.oloplan.com
prednosti: /
slabosti: nedelujoč iskalnik

Slika Oloplana je milo rečena porazna. Še toliko bolj zaradi tega, ker se je Oloplan oklical za slovenski iskalni stroj. Resnica in realnost pa je ta, da iskalnik sploh ne deluje in da lahko na omenjenem spletnem mestu poleg seznama dnevno vpisanih spletnih strani najdemo le še vremensko napoved, tečaje treh valut, štiri zastarele povzetke novic, vsebino zadnjih dveh oddanih oglasov in nekaj povezav.

Moj mikro, oktober 2005

Zaznamki imenikiiskalnikimatkurjanajdi.sislowwwenia.comvpis strani