Internetne dražbe

Potem, ko je svetovno spletno sceno previharila izjemna rast števila uporabnikov spletnega dražbenega sistema eBay, ki je v kratkem času z več kot 4 milijone prodajnih artiklov in nekaj manj kot 10 milijoni prijavljenih uporabnikov presenetila velike spletne igralce kot so Amazon.com in podobni, se dražbena mrzlica pojavlja tudi pri nas.

Prednosti in slabosti internetnih dražb

Prijava na internetno dražbo je brezplačna tako za prodajalca kot za kupca. Predmet, ki ga prodajate, boste morda prodali po boljši ceni, kot ste upali prvotno. Pri časopisnih oglasih ponavadi prodate prvemu kupcu, ki se oglasi, medtem ko se v več dneh, kolikor trajajo dražbe, lahko zvrsti mnogo več kupcev, ki so pripravljeni ponuditi bistveno več kot prvi. Možnosti, da izdelek prodate po optimalni ceni, so torej bistveno večje. Ponujeni predmeti so podrobno opisani in predstavljeni – lahko tudi s sliko. To predstavlja za kupca veliko prednost, saj se o nakupu lažje odloča. Sistem kupovanja na internetnih dražbah kljub vsemu še precejšnje pomanjkljivosti. Veliko časa gre za licitiranje za želeno blago, nerodno pa je tudi plačevanje, saj največ prodajalcev ne sprejema kreditnih kartic. Na blago, ki ga kupite, morate precej časa čakati, saj ga prodajalec pošlje kot osebni paket, pojavljajo pa se tudi težave z različnimi zlorabami. Ker so dražbe le posrednik med prodajalcem in kupcem, za razliko od trgovin ne potrebuje velikih distribucijskih centrov, kakor tudi ne armade zaposlenih. Kakor v navadnih internetnih trgovinah so tudi na dražbah najbolj popularne naslednje skupine izdelkov CD-ji in plošče, računalniška oprema, videokasete in filmi, ter akustika.

Potek dražbe

Za udeležbo na dražbi morajo tako prodajalci kot kupci najprej pridobiti svoje uporabniško ime in geslo. To lahko storijo hitro, enostavno in brezplačno. Prodajalec lahko na strani za vnašanje oglasov vpisujete poljubno število oglasov. Čas trajanja dražbe določi prodajalec, tako kot tudi začetno ceno in ostale prodajne pogoje. Trajanje dražbe določi prodajalec. Običajno trajajo dražbe od 3 do 14 dni. Če je predmet na dražbi zelo kratek čas, je verjetnost da bo število potencialnih kupcev oz. interesentov manjša in zato predmet na dražbi ne bo dosegel dovolj visoke cene. Če pa bo čas prodaje predolg, pa je mogoče da potencialni kupec želi predmet v krajšem času kot je doba predmeta na dražbi in zato sploh ne bo ponudil omenjene vsote, oz. bo nek izdelek kupil drugje, npr. v trgovini, preko oglasov itd. Začetno (izklicno) ceno prodajalec izbere sam. Kakšna bo končna cena, je odvisno od povpraševanja po predmetu, ki ga na dražbi prodaja. Če prodajalec postavi nizko začetno ceno in je izdelek na dražbi nekaj časa, obstaja velika verjetnost da bo izdelek res prodan drugemu kupcu. V nobenem primeru pa prodajalec za predmet ne dobi manj, kot je njegova nastavljena začetna cena. Večje kot je zanimanje za predmet ki se prodaja, večji bo verjetni prodajalčev izkupiček. Kupci namreč za ponujeni predmet licitirajo. Ko vidijo kak predmet, ki jih zanima, vpišejo svojo ponudbo. S tem ko vpišejo svojo ponudbo, se obvezujejo, da v primeru, da je ob koncu dražbe njihova ponudba najvišja, predmet kupijo. Če prodajalec na oglas še ni prejel nobene ponudbe, ga lahko izbriše oz. popravi, če to želi. Ko pa je oglas dobil prvo ponudbo, ga ni mogoče več spreminjati, saj to ne bi bilo pošteno do kupca. Po zaključku dražbe sta tako prodajalec kot kupec z e-pošto obveščena, da je dražba končana. Kupec prejme obvestilo za predmet, ki ga je licitiral in ceno za katero ceno ga je dobil. Prodajalec pa prejme obvestilo o stanju dražbe, kdo je najvišji ponudnik oz. kupec, njegov naslov ter vrednost za katero je bil predmet prodan. Naloga kupca in prodajalca je, da čimprej stopita v kontakt in se dogovorita o načinu plačila in o dostavi oziroma prevzemu predmeta.

Večerova spletna dražba

V Sloveniji so s spletnimi dražbami prvi začeli pri časopisnem podjetju Večer. Prvotni namen je bil, da bi z dodatno storitvijo pritegnili čimveč obiskovalcev na njihovo spletno stran, hkrati pa obiskovalcem omogočili cenejši nakup različne računalniške opreme. Od novembra 1998, ko so izvedli prvo dražbo, potekajo licitacije vsako sredo s pričetkom ob 17. uri. Izklicna cena je 500 tolarjev ne glede na vrednost izdelka. Cena se nato dviguje po 5 SIT. Dražba se zaključi potem, ko več kot 20 minut nihče ne dvigne cene, s tem da pravilo 20 minut ne velja med 23. in 8. uro. Za aktivno sodelovanje v dražbi, ki je brezplačno, je potrebno navesti ime in elektronski naslov. Na prvih dražbah so ponujali samo računalniške izdelke, kasneje pa so zaradi velikega zanimanja razširili ponudbo tudi na ostale izdelke. V bližnji prihodnosti nameravajo uporabnikom ponuditi dve dražbi tedensko, končni cilj pa je vsak dan ena dražba.

Bolha

Zaradi svoje preprostosti in prijaznosti postopkov licitacije se je v zadnjem času zelo uveljavila spletna dražba Bolha (www.bolha.com). Trenutno je Bolha med slovenskimi internetnimi uporabniki najbolj priljubljeni dražbeni sistem. To dokazuje tudi hitra rast števila registriranih uporabnikov, saj se jih je od oktobra 1999, ko je dražba pričela z delovanjem pa do danes registriralo že več kot 4300. Na V oglasnem sistemu je več kot 5000 oglasov, od tega jih je v vsakem trenutku aktivnih okoli 1500. Nekaj več nam je o Bolhi povedal njen direktor Aleš Blatnik: “Bolha.com je točno to, kar pravi naš slogan: bolšji sejem na internetu. To pomeni, da lahko v Bolhin sistem vpišete vse predmete, ki bi jih radi prodali. Namen Bolhe je povezovanje kupcev in prodajalcev. Ker okoli 30 odstotkov vseh oddanih oglasov doseže svoj namen – prodajalec proda dražbeni predmet, je Bolha danes najbolj priljubljen dražbeni sistem pri nas”. O načrtih za prihodnost pa Blatnik nadaljuje: “Bolha bo ostala še naprej brezplačna. Ker smo dovzetni za želje in predloge naših uporabnikov, bomo skušali uresničiti čim več njihovih zamisli in vpeljevati dodatne storitve, z namenom da bi naš dražbeni sistem postal še bolj prijazen do uporabnika.”/p>

e-Trg

Spletna dražba e-Trg.com deluje od 1.1.2000 in skuša pomagati običajnim uporabnikom interneta, da prodajo kaj iz svoje zaloge, kaj takšnega za kar menijo da bo kdo še s pridom uporabil, in zato dobijo nekaj denarja, pač toliko, kot je nek drug uporabnik največ pripravljen ponuditi za omenjen predmet. Ideja oz. moto e-Trga je, da je poleg uporabnosti servisa prisotna tudi zabava pri takšnem početju, ko kot prodajalec vidiš, da lahko za neko stvar dobiš več kot si mislil da je mogoče, ali pa da kot kupec ponudiš več kot nasprotnik in čakaš na zadnjih 5 minut dražbe, ko je še mogoče oddati ponudbo in ponuditi več od nasprotnika. Da bi pritegnili čim večje število uporabnikov razdelijo vsak mesec med aktivne uporabnike praktične nagrade. Poleg tega so se z mesecem marcem lotili bolj aktivnega oglaševanja njihovega dražbenega servisa, tako da do konca marca pričakujejo okoli 1000 registriranih uporabnikov. Del oglaševanja so namenili tudi nespletnemu oglaševanju, oz. tiskovinam, ker je tudi tako mogoče pridobiti delež novih uporabnikov. Med bolj obiskanimi rubrikami so računalništvo, cd-ji in telefonija, kar je razumljivo za strukturo uporabnikov interneta, poleg tega je bilo med vpisi še nekaj zanimivih primerkov starin oz. glasbil, vendar je v teh rubrikah danih manj ponudb, ker so predmeti višjih cenovnih razredov. oz. spadajo že med luksuzne izdelke. Janez Modic, vodja projekta e-Trg, nam je razkril tudi nekaj načrtov za prihodnost: “Za prihodnost pa imamo v načrtu še nekaj dodatkov, npr. stran o kupcu oz. prodajalcu, kjer se ta oseba lahko bolj podrobno predstavi, in verjetno še kaj. Dodali bomo še diskusijski Forum in še nekatere dodatne storitve, galerijo s fotografijami predmetov in še kaj. Zaenkrat še ne tržimo oglasnega prostora, v prihodnosti ga verjetno bomo, sicer pa računamo na to, da bo servis ostal brezplačen za kupce in prodajalce, tako da imajo uporabniki kar največ od spletnega servisa.”

Tuje dražbe

Da se da s spletnimi dražbami izjemno obogateti, dokazuje Pierre Omidyar, lastnik spletnega dražbenega sistema eBay, ki se je uvrstil na 36. mesto Forbesove lestvice petdesetih najbogatejših ljudi na planetu s čistim premoženjem 7.8 milijarde dolarjev. eBay je največja in najbolj znana svetovna spletna dražba. Z delovanjem so pričeli septembra leta 1995 in do danes so uspeli pridobiti več kot 10 milijonov registriranih članov, ki tvorijo eBayevo skupnost. eBay nastopa kot posrednik med prodajalcem in kupcem, zase pa vzame šest odstotno provizijo pri vsakem nakupu. Ker se na dražbi vsak dan pojavi približno 400.000 novih dražbenih predmetov, se ni čuditi da obsega njihova ponudba preko štiri milijone različnih izdelkov, ki so razvrščeni v več kot 4300 kategorij in podkategorij! V petih letih je bilo uspešno končanih kar 60 milijonov dražb. Tako visoke številke se poznajo tudi na poslovnem rezultatu. Kot radi poudarjajo vodilni eBayevi ljudje, sta ključ njihovega uspeha zaupanje in družabnost, ki se razvijeta pri dražbah ter odnosih med prodajalci in kupci. Ravno ta domačnost pritegne uporabnike, da se neprestano vračajo na njihove spletne strani in da tam preživijo kar precej časa. V letu 1999 so tako beležili približno tri milijarde dolarjev prihodka od tega 180 milijonov dolarjev čistega dobička. V letu 1998 so v ZDA preko internetnih dražb zabeležili 1,42 milijard dolarjev prometa, kar naj bi bilo približno 15 odstotkov vsega prometa od trgovanja z izdelki splošne porabe preko interneta. Promet od dražb je že lani presegel dohodek, ki so ga internetni trgovci ustvarili s prodajo knjig in glasbe.

Objavljeno v reviji Moj mikro

Zaznamki

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top