Zapostavljenost internetnega oglaševanja
Če bi menedžerji in lastniki podjetij vedeli, da bi lahko brez kakršnihkoli dodatnih sredstev povečali učinke svojih oglaševalskih akcij, bi povečali delež spletnega oglaševanja na 15 odstotkov. Tako lahko vsaj sklepamo glede na raziskavo medijev (Cross Media Research), ki jo je izpeljal Microsoftov MSN v sodelovanju z Oglaševalskim raziskovalnim skladom (ARF), Interaktivnim oglaševalskim birojem (IAB) in drugimi uglednimi partnerji. Zdajšnji delež spletnega oglaševanja znaša v informacijsko razvitih državah nekje med dvema in tremi odstotki celotnega oglaševalskega kolača, medtem ko je pri nas sramotno pod enim odstotkom. Je uspešno spletno oglaševanje še vedno najbolj skrbno varovana skrivnost v oglaševalski industriji?
Odgovor je dvojen: je in ni. Učinke spletnega oglaševanja poznamo že dolgo časa, rezultati so merljivi, tehnologija ponuja vedno nove načine oglaševanja. Spletne oglaševalske akcije se izkažejo kot neučinkovite zgolj v primeru, če se jih lotimo nespretno in s pomanjkanjem znanja. Po drugi strani se še vedno zelo malo oglaševalskih agencij zaveda, da lahko svojim strankam ponudijo mnogo več kot zgolj toliko in toliko prikazov oglasne pasice na tem in tem portalu, oglaševalci sami pa se velikim oglaševalskim proračunom navkljub še vedno boječe odzivajo na možnosti, ki jih ponujajo novi mediji.
Omenjena raziskava je pokazala, da morajo oglaševalci, če želijo izboljšati rezultate medijskega spleta, več vlagati v oglaševanje na internetu. Čeprav uporabniki posvečajo med 10 in 15 odstotki svojega časa spletnim medijem, oglaševalci vlagajo v povprečju le dva do tri odstotke (pri nas nekje okrog 0.8 odstotka) celotnega oglaševalskega proračuna v spletno oglaševanje. Povečanje tega deleža v celotnem medijskem spletu bi povečalo tudi učinkovitost celotne oglaševalske akcije. Povedano preprosto: potrebna bo optimizacija deležev, oziroma prerazporeditev.
Raziskava sama pravzaprav ni odkrila nič novega, le potrdila je tisto, kar so nekateri vedeli že ves čas. Ali kot pravi Jim Spaeth, predsednik ARF: "Videli smo že mnogo dokazov za to, da internetno oglaševanje prinaša dobre rezultate, vendar smo tokrat prvič primerjali razliko med učinkom internetnega oglaševanja in učinkom oglaševanja na televiziji in v revijah."
Raziskava potrjuje trditve tistih, ki že dlje časa uspešno uporabljajo internet kot neločljiv del medijskega spleta. Gre za učinkovito povezanost spletnega in klasičnega oglaševanja. Z združitvijo televizije, tiska in interneta namreč izboljšamo rezutate umeščanja blagovne znamke in sicer zavedanje o blagovni znamki s priklicem ali brez, pozitivne asociacije na blagovno znamko in namero nakupa izdelka. S povečevanjem frekvence prikazov na spletu (kolikokrat se uporabniku prikaže oglas) se povečujejo tudi našteti parametri.
Naj zaradi tega klasični mediji zaženejo preplah? Nikakor ne. Optimizacija oglaševalskih deležev bo nedvomno prizadela določene segmente medijskega spleta, vendar ne v tolikšni meri, da bi bilo potrebno biti plat zvona. Z uveljavljanjem multimedijskih oglasov, ki dosegajo podobne učinke kot televizijski oglasi, a so cenejši, lahko pričakujemo, da bodo medijski načrtovalci pri prerazporejanju sredstev posegli v ta segment, ki pa vsekakor ne bo občutno prizadet. Raziskava je z njihovega stališča pomembna predvsem zaradi tega, ker na vprašanja o učinkovitosti internetnega oglaševanja v odnosu do ostalih oblik oglaševanja prvič v zgodovini odgovarja s konkretnimi in primerljivimi številkami – znotraj celotnega medijskega spleta.
In kaj pomenijo takšne raziskave za oglaševalce? Predvsem gre za zavedanje o oglaševalskih učinkih in novih možnostih, ki jih nudi internetno oglaševanje. Tovrstne raziskave lahko namreč služijo kot vir informacij za medijske načrtovalce, oglaševalce nasploh in tudi vodstvene delavce. Prav slednji so tisti, ki bodo po mnenju poznavalcev pravzaprav odločili, ali se bodo sredstva v medijskem spletu prerazporedila ali ne. Smiselno vprašanje vodstvenim delavcem bi torej bilo: Ali veste, kam gredo vaši oglaševalski tolarji in ali so zdajšnji rezultati res najbolj optimalni?
Glede na nizke cene spletnega oglaševanja bodo zopet največ pridobili tisti, ki se bodo hitro odzvali na trenutno stanje. Nadvse zanimivo bo spremljati gibanja na oglaševalskem trgu v tem letu. Kako hitro se bodo odzvali oglaševalci? Ali bodo nadaljnje raziskave v tej smeri odkrile še kakšne pozitivne učinke povezovanja različnih medijev? Predvsem pa bo zanimivo spremljati dogajanje pri nas. Kako se bo odzval naš trg? Doslej smo pri spletnem oglaševanju zanesljivo stopicljali za razvitim svetom, čeprav imamo že dlje časa visok odstotek uporabnikov interneta (po zadnjih raziskavah preko 600.000). Bo ta številka in nove raziskave končno prepričale slovenske oglaševalce, da bodo pogumneje odgovorili na ta oglaševalski izziv?
Objavljeno v reviji Moj mikro