Google – zgodba o uspehu

Ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin sta se spoznala leta 1995 med doktorskim študijem na Stanfordski univerzi. Ko sta ugotovila, da imata podobne interese na raziskovalnem področju (pridobivanje in iskanje relevantnih informacij med ogromno količino podatkov), sta se januarja 1996 lotila skupnega projekta, pri katerem je bilo raziskovanje osredotečeno na izdelavo internetnega iskalnika, ki bi najdene rezultate iskanja rangiral tako, da bi višje na seznamu zadetkov uvrstili tiste strani, na katere se sklicujejo več drugih spletnih strani. Larry in Sergey sta tako začela razvijati iskalnik z imenom BackRub, ki je dobil takšno ime zaradi zmožnosti analiziranja povratnih povezav do določenih spletnih strani z namenom ugotavljanja njihove popularnost. Logika ugotavljanja popularnosti je bila sila preprosta: več povezav kot kaže na določeno spletno stran, bolj je le-ta popularna. Osnova, ki sta jo razvila, je nekaj let kasneje pripeljala do razvoja PageRank sistema, ki ga Google pri iskanju in razvrščanju zadetkov še danes uporablja.

google

<slika> Podjetje, ki sta ga pred šetimi leti ustanovila Larry Page in Sergey Brin, takrat študenta računalništva, je danes vredno približno 25 milijard dolarjev.

Kako je podjetje dobilo svoje ime?
Beseda google izhaja iz matematičnega termina googol, ki predstavlja enormno veliko številko, ki jo zapišemo s 100 ničlami (10100). Glede na to, da je poglavitna naloga iskalnika organizacija neskončne količine podatkov, ki se nahajajo na svetovnem spletu, je odločitev za takšno ime podjetja povsem razumljiva in logična. Zaradi globalne prepoznavnosti iskanja in njegove priljubljenosti, se ne bo čuditi, če se bo v slovarju angleškega jezika kot sopomenka za iskanje znašla beseda »to google«. To, da se v pogovornem jeziku med spletnimi uporabniki uporablja izraz googlanje kot nadomestek za iskanje, pa je že del vsakdana.

 

Prvi koraki
Kljub pikakomovski vročici, ki je vladala konec devetdestih let, sta Larry in Sergey dolgo časa oklevala ali bi sploh ustanovila podjetje, saj resnega zanimanja vlagateljev ni bilo, prav tako jima ni uspelo skleniti posla z nobenim izmed velikih portalov, ki sta jim ponujalo svojo tehnologijo iskanja. Šele njun prijatelj David Filo, internetni javnosti poznan kot ustanovitelj Yahooja, ju je prepričal, da ima njuna tehnologija tržni potencial zaradi katerega se splača ustanovita lastno podjetje.

Vprašanje kaj bi bilo z nadaljim razvojem, če ne bi na njuna vrata potrkal Andy Bechtolsheim, eden izmed ustanoviteljev podjetja Sun Microsystems, ki je Google ocenil kot potencialno donosno naložbo. Sergey se še danes živo spominja Bechtolsheimovih besed, ko sta mu z Larryem pokazala demo verzijo delovanja iskalnika:« Zakaj vama ne bi namesto, da debatiramo o vseh podrobnostih, kar takoj napisal ček?« In res, Google Inc. je dobil prvih 100,000 dolarjev. Pri tem se je pojavil ne ravno majhen problem saj podjetje Google Inc. sploh še ni bilo uradno registrirano. Ček je moral pred vnovčenjem zaradi tega še nekaj tednov počakati v predalu, dokler nista Larry in Sergey s pomočjo prijateljev, sorodnikov in znancev uspela zbrati 1 milijon dolarjev, kar je bilo dovolj za ustanovitev podjetja in njegov zagon.

Google v številkah

  • več kot 4 milijarde indeksiranih spletnih strani
  • 900 milijonov indeksiranih slik
  • 845 millijonov indeksiranih novičarskih sporočil
  • spletna stran Google je sodi že nekaj let med petih najbolj obisknaih spletnih strani na svetu
  • Google je najbolj obiskana spletna stran v številnih državah: v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Švici, Avstraliji,… Po podatkih raziskave RIS (ww.ris.org) je Google po obiskanosti na drugem mestu med slovenskimi spletnimi uporabniki. Mesečno ga obišče 51 odstotkov aktivnih uporabnikov interneta v Sloveniji.
  • Google obišče mesečno več kot 82 milijonov uporabnikov z vsega sveta
  • iskalnik je preveden v 97 jezikov
  • več kot 50% obiskovalcev prihaja izven ZDA
  • Google ima več kot 1900 zaposlenih

Google Inc. je začel s poslovanjem 7. septembra 1998 v kalifornijskem mestu Menlo Park. O kakšnih resnih poslovnih prostorih ne moremo govoriti, saj je podjetje domovalo v garaži, ki je bila last Larryevega in Sergeyevega prijatelja. Kljub temu, da je bil iskalnik še vedno v beta verziji razvoja, je dnevno opravil prek 10.000 iskanj. V medijih (med drugim v ameriškem dnevniku USA Today in francoskem Le Monde) so se kmalu začele pojavljati novice in članki o iskalniku z relevantnimi rezultati iskanja. Google je s promocijo, ki je temeljila na principu »od ust do ust«, kmalu presegel zgolj lokalno prepoznavnost in decembra 1998, ga je ugledna revija PC Magazine uvrstila med 100 najboljših spletnih strani. Googlov globalni pohod se je tako začel.

Čas selitev in hitre rasti podjetja
Že po 5 mesecih delovanja se je podjetje preselilo v Palo Alto, saj so bili garažni prostori pretesni za 8 zaposlenih. Ker se je glas o dobrem in učinkovitem iskalnku, ki je dnevno opravil že več kot 500.000 iskanj, začel hitro širiti po Silicijevi dolini, Larryu in Sergeyu ni bilo težko najti novih vlagateljev s tveganim kapitalom, ki je v razvitem svetu že nekaj časa osnova za hitro rast in poslovno uspešnost številnih podjetij. Junija leta 1999 sta tako vodilni podjetji na področju tveganega kapitala Sequoia Capital in Kleiner Perkins Caufield & Byers vložila v Google 25 millijonov dolarjev.

Medtem, ko so internetna podjetja doživljala v tistem obdobju pravi razcvet in se na veliko oglaševala, je Google denar namesto v oglaševanje raje vlagal v nadaljni razvoj iskalnika. Enostavnost in učinkovitost iskanja ter preprost uporabniški vmesnik so bile poglavitne Googlove prednosti v primerjavi s številnimi bolj znanimi in veliko večjimi portali, ki so se bolj kot na razvoj iskalnih algoritmov osredotočali na podajanje vsebine, kar je bilo kot se je izkazalo kasneje, vsaj z vidika boja med iskalniki napačno.

Zaradi hitrega naraščanja števila zaposlenih je bil Google znova primoran poiskati večje poslovne prostore. Poleti 1999 so se preselili v Mountain View, kjer je sedež podjetja še danes. Googlovo tehnologijo je začel uporabljati tudi AOL/Netscape, kar je pomenilo več kot 3 millijonov iskanj dnevno. Boljše reference za pridobivanje novih poslovnih partnerjev si skorajda ni bilo možno zaželeti. Leto dni po ustanovitvi je Google prejel nagrado za najboljšo inovacijo na področju spletnih aplikacij, kot iskalnik se je uvrstil na številne »top liste«, revija Time pa ga je uvrstila med 10 najboljših internetnih podjetij leta 1999. Nagrade so se začele vrstiti kot po tekočem traku. Junija 2000 je Google tudi uradno postal največji svetovni iskalnik. V svoji bazi je imel poindeksiranih več kot milijardo spletnih strani.

S hitro rastjo števila obiskovalcev na spletni strani in superiorno iskalno tehnologijo, ki so jo razvili, se je vodstvo podjetja odločilo, da bo poleg trženja iskalne tehnologije začelo tržiti tudi oglasni prostor na spletni strani. Pri tem so uporabili svojstven model, saj za razliko od ostalih spletnih strani, na Googlu ni bilo mogoče oglaševati s pasicami, ampak samo s sponzoriranimi povezavami. Google je vsem potencialnim oglaševalcem ponudil AdWords sistem (http://adwords.google.com), ki omogoča vsakemu uporabniku, da si prek spletnega vmesnika ustvari oglasno kampanijo na googlovi spletni strani. Oglaševalec si tako lahko ustvari lastne tekstovne oglase, ki se prikažejo samo na podlagi zakupljenih ključnih besed. Tri leta kasneje je Google na področju oglaševanja uvedel tudi storitev Google AdSense, ki omogoča spletnim založnikom prikazovanje ciljanih spletnih oglasov. Z Google AdSense lahko namreč založniki prikazujejo tekstovne oglase zasnovanih z Google AdWords na svojih spletnih straneh, Google pa jim plačuje klike na te oglase.

V drugi polovici leta 2000 je Google sklenil nekaj pomembnih partnerskih povezav. Začelo se je z Yahoojem, nadaljevalo pa z vodilnim kitajskim (NetEase, www.163.com) in japonskim (NEC's Biglobe, www.biglobe.ne.jp) portalom. Googlova tehnologija je konec leta 2000 opravila že 100 milijonov iskanj dnevno. Konec leta je luč sveta ugledala googlova orodna vrstica Google Toolbar (http://toolbar.google.com). Tudi prvo polovico leta 2001 so zaznamovale številne nove partnerske pogodbe in inovacije, ki so približale Google tudi vsem uporabnikom mobilnim naprav. Google je indeksiral že 1.6 milijarde spletnih dokumentov. Nadaljni razvoj je bolj ali manj poznan. Google je uvedel številne nove storitve (prevajalni sistem, imenik spletnih strani, opomnik, iskanje med trgovci, brezplačno e-pošto,..), odprl številne podružnice po vsem svetu, na svojo stran pa pridobil na milijone novih spletnih uporabnikov.

Vodstvo podjetja
Google s številnimi podružnicami po vsem svetu zaposluje več kot 1900 ljudi. Moč odločanja je strnjena na trojico Brin, Page in Schmidt, ki skupaj nadzoruje približno 40% volilne moči:

  • Dr. Eric E. Schmidt, izvršilni direktor, ki je bil do leta 2001 zaposlen kot direktor Novella, še prej pa kot tehnološki direktor v Sun Microsystems. Shmidtovo delo po prihodu v Google je osredotočeno na vodenje podjetja, ki mora dohajati svojo hitro rast. Schmidt skrbi tudi za ohranjanje ravnotežja med visoko kvaliteto dela in čimkrajših razvojnih ciklov produktov.

  • Sergey Brin se je rodil leta 1973 v Moskvi. Njegova družina, ki je židovskega porekla, je leta 1979 emigrirala v ZDA, kjer je na srečo oče kmalu dobil službo univerzitetnega profesorja matematike. Sergey je na univerzi Maryland z odliko opravil študij matematike in računalništva. Podiplomski študij je končal na Stanfordu, zaradi preobilice dela pa je doktorat postavil na stranski tir. S 25 leti je ustanovil Google, kjer je danes zaposlen kot direktor tehnologije. Njegovo raziskovanje je osredotočeno na razvoj iskalnikov, na izločanje informacij iz netrukturiranih virov ter na rudarjenje podatkov (data mining) iz obsežnih tekstovnih dokumentov. Zelo veliko nastopa po konferencah in forumih.

  • Danes 32 letni Larry Page je do leta 2001, ko je postal direktor produktov, skrbel za celotno poslovanje podjetja. Kot sin univerzitetnega profesorja računalništva, je računalnike vzljubil že s šestimi leti. Na univerzi Michigan je diplomiral iz računalniškega inženiringa. Tako kot Sergey, je tudi Larry po opravljenem podiplomskem študiju za nedoločen čas odložil dokončanje doktorske dizertacije. Na svetovnem ekonomskem forumu je bil leta 2002 proglašen kot voditelj prihodnosti, revija MIT's Technology Review pa ga je proglasila kot inovatorja, ki bo kreiral prihodnost.

Bonitete zaposlenih

  • Dopust: do 4. leta delovnega staža pri Googlu 15 dni, od 4. do 6. leta 20 dni, več kot 6 let 25 dni

  • Prazniki: 10 plačanih praznikov, 2 dodatna prosta dneva, ki sta namenjena poletnemu pikniku in smučarskemu izletu zaposlenih.

  • Svetovanje: brezplačno svetovanje pri pravnih in naložbenih zadevah, pomoč pri iskanju otroškega varstva ipd.

  • Hrana: brezplačni zajtrki, kosila in večerje, prigrizki, pijača

  • Šport in prosti čas: uporaba fitnesa, savne in masažne sobe, sobo z video igrami, mize za igranje bilijarda in ping ponga, piano. Brezplačna 1 urna karta za bližnjo telovadnico in plezalno steno. V Googlovih podružnicah vsakemu zaposlenemu sofinancirajo športne aktivnosti v vrednosti 20 dolarjev mesečno. Na parkirišču pred podjetjem se zaposleni dvakrat tedensko pomerijo v hokeju na rolerjih.

  • Porodniški dopust: 12 tednov, 75% osnovne plače, + 50 dolarjev dnevno za postrežbo na domu za prvih 10 dni po rojstvu otroka

  • Očetovski dopust: 2 tedna, 100% nadomestilo plače, + 50 dolarjev dnevno za postrežbo na domu za prvih 10 dni po rojstvu otroka

  • V primeru posvojitve otroka, dobijo zaposleni 5.000 dolarjev za pokritje dela stroškov

  • Podjetje pokrije osnovno zdravstveno, zobozdravstveno in očesno zavarovanje

  • Povrnitev stroškov izobraževanja do 5.000 dolarjev letno

  • V primeru, da Google zaposli osebo na vaše priporočilo, ste upravičeni do 2.000 dolarjev nagrade


<slika> Enemu najstarejših članov Googlove ekipe, psu Yoshki, je omogočeno neomejeno gibanje po poslovih prostorih

Googlove kulinarične dobrote
Skoraj vsi zaposleni na sedežu podjetja v Mountain View se prehranjujejo v Googlovem caféju, ki je poznan kot "Charlie's Place". Verjeli ali hrana v Googlovi menzi je boljša kot v mariskateri luksuzni restavraciji. Uslužbenci dobijo za kosilo postrežene takšne specialitete kot so bizonja ledvena pečenka, losos na žaru, rakova juha, prsi emuja, ipd. Hrane je zares v izobilju, saj jo lahko uslužbenci nosijo tudi domov ali pa na kosilo povabijo tudi svoje goste. Šef kuhinje Charlie Ayers se rad pohvali, da je njihova hrana zdrava, lahka, z malo maščob in v približno 85% odstotkih je tudi organskega izvora. V menzi pripravljajo zajtrke, kosila in večerje, zaposlenim pa so ves čas na voljo tudi razni prigrizki, bomboni, mlečni izdelki, sadje, brezalkoholni napitki in tople pijače, ki jih lahko uživajo v neomejenih količinah. Glede na to, da so v podjetju zaposleni ljudje številnih narodnosti, običajev in navad, se trudijo kuharji pripravljati kar se da raznoliko prehrano, ki med drugim vključuje tudi vsakodnevne brezmesne obroke.


<slika> Priprava kulinaričlnih dobrot

Brezplačna hrana je samo ena izmed številnih ugodnosti, ki jih imajo zaposleni. Vodstvo podjetja skuša s številnimi ugodnostmi ustvarjati pozitivno vzdušje med zaposlenimi, jih motivirati in dodatno spodbujati pri opravljanju delovnih nalog. Zaenkrat so na pravi poti, saj jim je uspelo z neformalno in »domačo« atmosfero ustvariti prijetno in sproščeno vzdušje, ki se kaže v tesnejših stikih med zaposlenimi, njihovi večji kolegialnosti, boljšemu kroženju idej in informacij, bolj ustvarjalnem vzdušju hkrati pa tudi v večji lojalnosti zaposlenih do podjetja.


<slika> Sestanki potekajo v sproščenem vzdušju (poglejte Sergeyeve noge)

Povprečen čas, ki so ga uporabniki porabili na posameznem iskalniku junija 2004

Iskalnik Minute
Google 0:29:57
AOL Search 0:28:28
Netscape 0:13:09
InfoSpace 0:11:41
Yahoo 0:11:04
Web Search 0:08:06
MSN Search 0:07:39
Ask Jeeves 0:06:29
AltaVista 0:06:27

 

Poslovni rezultati
Kljub izjemno hitri rasti je Google leta 2000 opravil le en odstotek vseh iskanj po internetu, danes štiri leta kasneje pa že dobro polovico. Razloge hitre rasti in priljubljenosti med uporabniki gre iskati v predvsem v tem, da Google uporabniku ne postreže le z rezultati iskanja, ampak te rezultate v primerjavi s konkurečnimi iskalniki tudi veliko bolj natančneje razvrsti po pomembnosti. Uporabniki cenijo tudi preglednost in enostavnost spletne strani, ki jo je Google ohranil od samega začetka.

Strmi trend naraščanje uporabnikov se seveda kaže tudi pri poslovnih rezulatih. V prvi polovici letošnjega leta je Google ustvaril 1,35 milijarde dolarjev prihodkov, kar je kar za 140% več kot v enakem enakem obdobju lani. Pri tem je potrebno poudariti, da približno 98 odstotkov vseh Googlovih prihodkov izvira z naslova spletnega oglaševanja. Dobiček iz poslovanja se je v prvem šestmesečju v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povzpel z 58 na 143 milijonov dolarjev. Upoštevajoč lanskoletni dobiček, ki je znašal 105 milijonov dolarjev, lahko na trenutne trende pričakujemo, da se bo ob koncu letošnjega leta potrojil.

Google na borzi
Pravijo, da se okrog dobrega konja dviga prah. Tako je bilo tudi letošnje poletje, ko je po nekaj letnem premoru enemu izmed internetnih podjetij zopet uspelo doseči ogromno publiciteto z nastopom na borznem trgu. Govorimo seveda o Googlu katerega delnice so 18.avgusta začele kotirati na newyorški borzi Nasdaq pod kratico GOOG.

Po prvotnih napovedih je Google nameraval na javni dražbi ponuditi 25,7 milijonov delnic, katerih cena za nakup bi se naj gibala med 108 in 135 dolarja za eno delnico, kar pomeni, da bi Google z iztržil do 3,5 milijard dolarjev. Zaradi šibkega povpraševanja in očitne tržne precenjenosti podjetja so bili prisiljeni število delnic zmanjšati na 19,64 milijona, njihovo ceno pa spustiti na nivo od 85 do 95 dolarjev.

Pred nastopom na borzi je tako najbolj priljubljen spletni brskalnik na svetu v javni dražbi prodal 14 milijonov delnic v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev oziroma 85 dolarjev za delnico. Javni vlagatelji so lahko kupovali samo delnice B, ki zagotavljajo en volivni glas. Delnice A, od katerih vsaka omogoča kar deset volivnih glasov, so namreč samo v rokah Googlovih ustanoviteljev, vodstvenih delavcev, članov nadzornega odbora in ostalih zaposlenih.

Kljub temu, da sta se ustanovitelja koncerna 31-letni Larry Page in 30-letni Sergey Brin morala sprijazniti s kar 37 odstotkov nižjo začetno ceno delnice, kot sta sprva pričakovala, je na njuno veliko veselje delnica že prvi dan trgovanja na borzi dobesedno eksplodirala, saj so se že začetni posli sklepali okoli 99 dolarjev za delnico oziroma 16 odstotkov višje od začetne cene, ki je znašala 85 dolarjev. Medtem ko se je cena prvi dan trgovanja gibala med 95,96 in 104,60 dolarja, so e delnice kljub skoraj za polovico manjšemu zanimanju vlagateljev v primerjavi s prejšnjim dnem, ponovno podražile. Zaključna cena trgovanja se je ustavila pri 108,31 dolarja, kar je za slabih osem odstotkov več kot prvega dne. V prvem tednu trgovanja je Google prodal za 1,92 milijarde dolarjev delnic, njihova cena pa se je ustalila pri 105 dolarjih. Glede na to, da je moč odločanja strnjena na trojico Brin, Page in Schmidt, ki skupaj nadzoruje kar 37,6 odstotka volivne moči, nimajo kupci Googlovih delnic praktično nobene besede o usmeritvi in poslovanju podjetja.

Na prvo stran rezultatov iskanj na Googlu se je možno prebiti v nekaj tednih s pomočjo optimizacije spletnih strani ali pa že v nekaj urah s pomočjo zakupa sponzoriranih povezav preko sistema Adwords. Več o prednostih oglaševanja na Googlu in o tem kako vam lahko pomagamo pri vzpostavitvi oglaševanja si lahko preberete s klikim na povezavo “Google oglaševanje“.

Moj mikro, oktober 2004

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top