Globalizacija internetnega poslovanja

Mnogim manjšim in t.i. garažnim podjetjem omogoča internet vključitev v globalno poslovanje in globalno prisotnost na omrežnem trgu. Omrežni trg, ki ne pozna nacionalnih meja in časovnih omejitev, omogoča podjetju da se dobesedno čez noč spremeni iz lokalnega v globalno podjetje. Omrežni trg ne priznava malih in velikih podjetij iz realnega sveta. Tu je tudi čisto majhno podjetje, ki si ustvari ugodno podobo v internetu, resen konkurent največjim svetovnim multinacionalkam.

Za podjetja, ki delujejo zunaj nacionalni meja je priporočljivo, da poslujejo v lokalnem jeziku, poleg tega pa se morajo transakcije izvrševati v nacionalni valuti in v skladu z lokalno regulativo. Raziskave so namreč pokazale, da obstaja veliko večja verjetnost nakupa, če se lahko potrošniki sprehajajo po spletni trgovini, katere vsebina je prevedena v njihov lokalni jezik in če ponudba izdelkov ustreza njihovim potrebam in željam. Preden podjetje prilagodi svojo spletno stran v drug jezik in v skladu s tujo kulturo mora temeljito poznati in razumeti trg na katerega vstopa.

Ne glede na to ali se je podjetje odločilo za vstop na globalne trge preko poslovnih partnerjev ali pa v lastni režiji, se mora odločiti za pravilno razmerje med centralno kontrolo in lokalno fleksibilnostjo.

Postavlja se tudi vprašanje ali se naj spletna vsebina ažurira lokalno ali centralno. Večina podjetij se odloči za mešani model kontrole. Odločitve, ki so povezane s tehnologijo in predstavitvijo blagovnih znamk, bi se naj sprejemale centralno, medtem ko bi se odločitve v zvezi z vsebino in storitvami, ki se ponujajo na spletnih straneh, sprejemale na lokalni ravni, da bi kar najbolje ustrezale potrebam specifičnih trgov.

Vsi e-poslovni modeli niso ravno primerni za prenos preko nacionalnih meja. Globalno uspešni e-poslovni model mora ustrezati in zadovoljevati povpraševanje specifičnega lokalnega trga, od podjetja pa zahteva, da se ukvarja z lokalnimi okusi uporabnikov, lokalno poslovno prakso, dobavitelji, logistično infrastrukturo in pravnim sistemom.

Najlažje prenosljiv poslovni model je model portalov in informacijskih posrednikov kot so npr. Yahoo!, CNET ali ZDNet, ker pri tem modelu podjetja ne potrebujejo infrastrukture za izvajanje plačilnih transakcij in ker se ne ukvarjajo s fizično distribucijo izdelkov.
Malce težji za prenos je poslovni modeli, ki vključuje spletno trgovanje, vendar se ne ukvarja s fizično distribucijo izdelkov. Ta model uporabljajo npr.  finančni servisi (E*TRADE, Ameritrade), potovalne servisi (Expedia, Travelocity) in prodajalci digitalne glasbe (Liquid Audio, MP3.com). Izdelki, ki jih lahko digitaliziramo (programska oprema, glasba, igre, fotografije, itd.) se lahko hitro in brez odvečnih stroškov preko interneta prenašajo direktno do uporabnika. Poglavitna skrb za podjetja je predvsem vpostavitev primernega transakcijskega servisa za plačevanje s kreditnimi karticami in zagotavljanje varnosti ter spremljanje fiskalne in finančne regulative.

Najtežji model za prenos v globalno poslovanje je tisti, ki zahteva fizično izvrševanje naročil in upravljanje z dobaviteljsko verigo. V tej kategoriji se B2B model prenaša lažje kot B2C model, ker se nanaša na razpečavo in plačilne transakcije med podjetji, kar je lažje izvedljivo kot pri B2C modelu, kjer gre za množico razpršenih naročil številnih posameznih potrošnikov.

Globalna usmeritev zahteva od podjetja korenito preusmeritev v sami organiziranosti podjetja, koordinacijo različnih aktivnosti v svetu ter sposobnost prilagajanja zahtevam in posebnostim v posameznih državah. Celotna spletna populacija šteje 407 milijonov uporabnikov. Od tega jih živi v Kanadi in ZDA 167 milijonov, v Evropi približno 113 milijonov, v azijsko-pacifiški regiji pa 104 milijone. (Vir: NUA)

  • ZDA bodo imele leta 2002 tretjino internetnih uporabnikov, do leta 2005 bo ta številka padla na 27 odstotkov. (Vir: Cyberatlas)
  • Ena tretjina ameriških online podjetij deluje na globalnem trgu. (Vir: Jupiter Research)
  • Leta 1999 je imelo 37% B2B podjetij globalne internet strani. Do leta 2004 bi se naj 80% B2B podjetij globaliziralo. (Vir: IDC)
  • Več kot 20 odstotkov prometa na ameriških straneh se generira zunaj ZDA (Vir: Jupiter Communications)
  • Do leta 2002 bo imelo dostop do interneta 490 milijonov ljudi. (Vir: Computer Industry Almanac)
  • Do leta 2003 bi naj 66% celotne potrošnje, ki izvira iz e-poslovanja prihajalo zunaj ZDA (Vir: GlobalReach)
  • Do leta 2005, bi naj angleško govoreča spletna populacija predstavljala komaj 30% celotne online populacije; leta 2000 je ta delež znašal 48%. (Vir: GlobalReach)
  • Internetni uporabniki se na spletnih straneh, ki so napisane v njihovem jeziku zadržujejo dvakrat dlje, kar trikrat raje pa se odločijo za nakup v trgovinah, ki so v njihovem jeziku. (Forrester Research)
  • Povprečen čas, ki ga uporabniki mesečno porabijo na internetu je najvišji v Nemčiji (več kot 13 ur), sledi Španija (več kot 9 ur), Norveška (9 ur) in Italija (8 ur). (Vir: Jupiter MMXI)
  • Italija ima med evropskimi državami največji delež moških v spletni populaciji – 71 odstotkov. (Vir: CyberAtlas)

Objavljeno v časopisu DNEVNIK, 12.junij 2001

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top