Elektronsko poslovanje med podjetji

14/11/1999/ Radoš Skrt / CRM, CMS, B2B / 0 comments

Elektronsko poslovanje med podjetji ni novo. Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici 60-ih let. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja – izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij. Pri tem EDI (Electronic data interchange) oziroma RIP (računalniška izmenjava podatkov) označuje standardizirane oblike izmenjave poslovnih informacij.   

Analitiki ocenjujejo da znaša trenutna vrednost poslovanja preko omrežij z uporabo RIP več kot 150 milijard USD. Ta številka bi se naj v naslednjih treh letih podvojila. Forrester Research, podjetje, ki se ukvarja z raziskovanjem e-poslovanja, pa predvideva da bo obseg celotnega e-poslovanja med podjetji znašal 1.300 milijard dolarjev.

Toda ker zahteva e-izmenjava podatkov preko privatnih omrežij velike finačne naložbe ter primerno usposobljen kader, je nedosegljiva za mnoga majhna in srednje velika podjetja. S prihodom interneta pa sta RIP in elektronsko poslovanje postala dostopna tudi najmanjšim domačim podjetjem, kar je povzročilo pravi razcvet in eksponetno rast e-poslovanja. Podjetja vseh velikosti lahko sedaj med seboj komunicirajo elektronsko in sicer preko javnega omrežja (internet), preko omrežij namenjenih samo podjetjem (intranet) oz. omrežij namenjenim podjetjem in njihovim poslovnim partnerjem (ekstranet) ter preko privatnih omrežij.

Tabela1: Razlika med tradicionalnim elektronskim poslovanjem in elektronskim poslovanjem na internetu

Iz zgornje tabele lahko vidimo, da imamo opravka z dvema različnima modeloma e-poslovanja. Na eni strani je tradicionalni model, ki je visoko struktuiran in reguliran na drugi pa internetni model ki to ni. V zadnjem času se je razlika med obema modeloma malce zameglila z uporabo EDI-Web gateways, ki zagotavljajo povezavo med tradicionalnimi ˝RIP uporabniki˝ ter njihovimi poslovnimi partnerji, ki imajo samo internet dostop. Uporabniki interneta lahko tako izkoriščajo vse prednosti RIP-a, ne da bi jim bilo potrebno vložiti velika finančna sredstva za njeno vzpostavitev. Uporaba standarda XML/EDI, ki je naslednja generacija RIP-a, bo v prihodnosti še bolj zameglila razliko med obema načinoma elektronskega poslovanja.

Najpomembnejši področji elektronskega poslovanja sta poslovanje med podjetji (business to business) ter med podjetji in končnimi kupci (business to consumer). Največji delež poslovanja med podjetji in potrošniki zavzema on-line nakupovanje, ki se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih z uporabo interneta, kjer se vsak dan odpre na stotine novih trgovin, ki ponujajo najrazličnejše izdelke ter storitve. Kategoriji, ki zajemata transkacije med državno upravo in podjetjem oz. potrošnikom sta trenutno najmanj razviti.

Osnovni pogoj za pričetek e-poslovanja v podjetju je postavitev interne infrastrukture ter nakup potrebne tehnologije. Za uspešno e-poslovanje je dobro, da je podjetje tudi znotraj organizirano po internetni tehnologiji. Nekatera podjetja gredo tudi korak dlje in investirajo v programsko opremo za strežnik, ki omogoča povezavo med kupcem in internim informacijskim sistemom podjetja. Kupcu omogoča iskanje, naročanje in on-line plačevanje želenega blaga, podjetju pa je omogočena interna obdelava zbranih podatkov, spremljanje naročil, pregled zalog, verifikacija plačil, odprema blaga, itd. Investicija v takšno opremo je kar precejšen finančni zalogaj, vendar so analitiki izračunali da je povrnitev naložbe premosorazmera z velikostjo podjetja – večje kot je podjetje, hitreje se naložba povrne.

Uvajanje e-poslovanja, katerega smisel je v izboljšavi poslovnih procesov v podjetjih bi lahko razdelili na štiri stopnje. Osnovne izkušnje si ponavadi podjetja pridobijo najprej s komuniciranjem prek interneta z uporabo e-pošte in s postavitvijo spletnih strani. V naslednjem koraku se s povezavo intraneta in interneta povežejo z "zunanjim svetom". Sledi medsebojno povezovanje z drugimi podjetji in s strankami, s čimer začnejo spreminjati svoj uveljavljeni, tradicionalni način poslovanja. Prave učinke e-poslovanja prinese šele zadnji korak, ko je potrebno seči globje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese.

Vzroki za hitro rast e-poslovanja
Po podatkih ameriškega urada za e-poslovanje (www.ecommerce.gov) omogočajo eksponentno rast elektronskega poslovanja med podjetji predvsem nižji transakcijski stroški, zmanjšanje inventarja, krajši časi obračanja zalog, krajše dobavne poti, učinkovitejše poprodajne storitve, možnost globalnega poslovanja ter nove tržne priložnosti. To je potrdila tudi raziskava o e-poslovanju slovenskih podjetij na internetu, ki jo je opravila Andreja Pucihar iz Fakultete za organizacijske vede (http://ecom.fov.uni-mb.si/ECOMFrames.nsf/pages/EPOS-Rezultati). Kot najpomembnejše prednosti elektronskega poslovanja je 90 odstotkov anketirancev označilo: hitrost transakcije, boljše upravljanje s podatki, odpravo časovnih in krajevnih omejitev in dostop do globalnega tržišča. Sledijo naslednje prednosti: povečanje ravni storitev za kupca, dostop do konkurenčnega tržišča, zmanjšanje stroškov in zmožnost, da se celotni posel izvede elektronsko, kar je potrdilo več kot 80 odstotkov anketirancev. Skoraj 70 odstotkov anketirancev pa meni, da so pomembne priložnosti elektronskega poslovanja tudi bolj učinkoviti in tesnejši odnosi s poslovnimi partnerji in boljše razumevanje zahtev kupcev.

E-poslovanje med podjetji le-tem prinaša predvsem ogromne prihranke na stroških in času ter učinkovitejše in kvalitetnejše poslovanje. Tako imata npr. zaradi krajših dobavnih poti največjo korist zabavna industrija ter založniška dejavnost (film, video, glasba, programska oprema, časopisi, revije,ipd.), saj lahko njihovi izdelki mnogo hitreje pridejo do končnega kupca ker se razpošiljajo po elektronski poti. Poleg tega ogromno prihranijo na transportnih stroških, saj jih pri elektronskem načinu prenosa blaga praktično ni. Elektronsko poslovanje ponuja tudi možnost za razvoj popolnoma novih izdelkov ter storitev, hkrati pa globalna omrežja omogočajo vsem podjetjem, predvsem pa manjšim in srednjim, globalizacijo njihovega poslovanja, kar pomeni da lahko na enak način kakor poslujejo s ˝podjetjem v sosednji ulici˝, poslujejo s podjetjem na drugem koncu sveta.

Možne težave ter slabosti
Pogostokrat se pri e-poslovanju omenja problem znanja � oziroma z drugimi besedami pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra. To je še posebej opazno pri manjših podjetjih, ki si težko privoščijo lastne rešitve, temelječe na sodobni računalniški in telekomunikacijski opremi, saj za kaj takega navadno nimajo ne zadostnih sredstev, ne ustrezno usposobljenih strokovnjakov. Predvidevajmo, da neko slovensko podjetje preko elektronskega kataloga naroči izdelke pri nekem tajskem podjetju, ki jih le ta dobavi po elektronski poti. Ta preprosti scenarij nam porodi vrsto vprašanj. Kakšna je pravna podlaga pogodbe? Kako in kje se rešujejo spori? Kakšne davke in carine je potrebno plačati in kdo jih pobira? Se lahko dajatvam izognemo, če se plačilo sprovede preko tretje države? Kako varna je plačilna transakcija?… Če pa pri vseh teh vprašanjih dodamo še to, da je posebej za blago s katerim se lahko trguje po elektronski poti, značilno, da se lahko zlahka kopira ter tako nezakonito razpečava, potem ni čudno, zakaj se mnogo ljudi (večina jih je premalo informiranih) otepa in boji e-poslovanja. Zaradi tega, je potrebno še bolj opozarjati podjetja na prednosti, ki jih prinaša e-poslovanje, opozarjati na možne težave in hkrati ponujati rešitve, objavljati uspešne primere iz prakse, zagotavljati izobraževanje, usposabljanje,itd.

Raziskava o e-poslovanju je pokazala da so v podjetjih najbolj zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov (94%) in zasebnosti transakcij (93%). Več kot 80 odstotkov anketirancev pa meni, da je eden izmed dejavnikov, ki bi lahko omejili nadaljnji razvoj e-poslovanja tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij. E-poslovanje, ki poteka skozi odprta omrežja zahteva namreč učinkovite mehanizme, ki zagotavljajo zasebnost in varnost. Na tem področju sta v Sloveniji prevzela glavno besedo Eon in Siol, ki že ponujata storitev varne finančne transakcije pri elektronskem trgovanju, hkrati pa tudi informirata javnost, zakaj so storitve, ki jih ponujata varne.

Velik vpliv na redno uporabo elektronskega poslovanja v slovenskih podjetjih ima seveda tudi država, ki pa bo morala še marsikaj postoriti, da bo e-poslovanje resnično zaživelo. Tako npr. ne moremo biti zadovoljni z razvojem javne telekomunikacijske infrastrukture v Sloveniji, saj po intenzivnosti razvoja, zmogljivosti omrežja, številu priključkov in kakovosti storitev zaostajamo za razvitimi zahodnoevropskimi državami. Kljub temu da se slovenski telekomunikacijski trg počasi odpira, je še vedno relativno zelo zaprt. Podjetja se predvsem pritožujejo zaradi visokih cen zakupljenih vodov, ter nizkih prenosnih hitrosti. Brez cenovno sprejemljivega, širokopasovnega in zanesljivega dostopa do omrežja si ne moremo predstavljati hitrejšega razvoja e-poslovanja med podjetji. K temu bi lahko dodali še nejasno določeno pravno ureditev elektronskega poslovanja (s tem se strinja 75 odstotkov anketirancev). Za dobro vseh slovenskih podjetij, bi bilo sprejetje takšne zakonodaje, ki bo urejala pravne vidike elektronskega poslovanja, ki bi spodbujala hitrejše uvajanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij, hitrejše odpiranje telekomunikacijskega trga, zaščito konkurence, ter nadaljnji razvoj interneta in elektronskega poslovanja. Na tem mestu pa je potrebno omeniti, da je predlog zakona o e-poslovanju že v pripravi in bo usklajen z zakonodajo Evropske unije. Med drugim bo zajemal elektronski podpis, kriptografijo, varovanje intelektualne lastnine ter osebnih podatkov.

E-poslovanje med slovenskimi podjetji
Po podatkih raziskave o e-poslovanju na internetu, je razvidno, da ima elektronsko poslovanje v sedanjem poslovanju v organizacijah pomembno vlogo. To potrjujejo številne aktivnosti, ki se odvijajo v organizacijah v Sloveniji, saj lahko najdemo že kar lepo število primerov uspešne uporabe e-poslovanja, kot na primer v Zavodu za zdravstveno zavarovanje, Agenciji za plačilni promet, Petrolu, Carinski upravi, ICOS-u in drugih.

ICOS d.o.o., podjetje za svetovanje in računalniški inženiring
Podobno hitro kot zanimanje za trgovanje na internetu, se razvija tudi potrebna informacijska tehnologija. Na slovenskem trgu je že od leta 1997 prisotna integrirana rešitev za elektronsko trgovanje SiShop, ki so jo razvili v računalniški hiši ICOS. Le-ta se je v osmih letih delovanja razvila v eno vodilnih podjetij na posameznih področjih informacijske tehnologije (podpora poslovnim aplikacijam, bančni informacijski sistemi, podatkovna skladišča, e-poslovanje, itd.) v Sloveniji. So zastopniki in distributerji programske opreme svetovno znanih programerskih hiš Informix (ZDA), The Santa Cruz Operation – SCO (ZDA), MicroStrategy (ZDA) in Staffware (ZDA).
Andrej Želježič, zaposlen v oddelku za marketing: "ICOS pristopa k e-poslovanju določenega podjetja projektno, s pomočjo proizvoda SiShop in se prilagaja zahtevam, specifiki in željam vsake stranke posebej." SiShop vsebuje enostavni in pregledni sistem privatnih in javnih prodajnih katalogov, preko katerih podpira poleg "Business to Business" (B:B) tudi �Business to Consumer� (B:C) vidik poslovanja. Sistem zagotavlja integracijo e-poslovanja s poslovnim sistemom, kar pomeni, da so vse aktivnosti s strani stranke, ki se izvajajo preko interneta, vezane na transakcije v poslovni aplikaciji. Takšen pristop k e-poslovanju, zagotavlja podjetju popoln pregled npr. nad zalogami določenega blaga in s tem omogoča pravočasno npr. nabavo blaga in dostavo naročil. V rešitev so vgrajene sodobne metode trženja, ki podjetju omogočajo spoznati in spremljati vsako stranko individualno.

Da je varnost eden najpomembnejših dejavnikov e-poslovanja, nam je potrdil tudi Želječič: "Za zagotovitev varnosti e-poslovanja so v našem podjetju rešitve prilagojene protokolu SSL z možnostjo do 128 bitne enkripcije med kupcem in trgovcem, v primeru B:C pa se med trgovcem in banko uporablja posebna vrsta enkripcije s časovnim spreminjanjem ključev za online plačevanje s plačilnimi karticami. Torej zagotavljamo �end-to-end� varnost, kjer ni zavarovan le plačilni promet, temveč celotno komuniciranje med partnerjema."

ICOS je na področju B:C že uspešno uvedel e-poslovanje v podjetjih DZS in Mercator, v Zavarovalnici Triglav pa je bila vpeljana rešitev za sklepanje zavarovanj preko Interneta. Z vidika poslovanja B:B trenutno uvajajo v produkcijo rešitev na DZS-ju, v zaključni fazi pa so tudi rešitve za poslovanje med podjetji za Acord 92 in Power Plus s prbl. 350 podjetji v distribucijski
mreži ter Hermes Plus in HPC s celotno distribucijsko mrežo po Sloveniji.

ZIG Ljubljana
V podjetju ZIG iz Ljubljane že več kot tri leta v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije, ter ostalimi partnerji, razvijajo komercialni projekt PMTG (Poslovna mreža gostinstva in turizma), namenjen turistični industriji ter podjetjem in institucijam, ki so povezane s turizmom. Glavni namen bodoče mreže je povečati konkurečnost ter učinkovitost poslovanja vseh njenih udeležencev, omogočiti profesionalno promocijo in trženje storitev izbranih turističnih in gostinskih subjektov doma in v tujini, na drugi strani pa omogočiti kvalitetnejše, enostavnejše, predvsem pa bolj ekonomično poslovanje teh subjektov s svojimi poslovnimi partnerji doma in v tujini.

V Sloveniji bo članstvo v PMTG ponujeno hotelom, gostilnam, restavracijam, turističnim agencijam, kampom in ostalim podjetjem ki ponujajo turistične storitve ter ponudnikom blaga in storitev za turistično gospodarstvo. V mreži bo mogoče poiskati razpoložljive prenočitvene kapacitete, vozne rede, informacije o naravnih in zgodovinskih znamenitostih, podjetja bodo lahko promovirala posebne ponudbe,itd.

PMTG bo sestavljena iz štirih platform: turistične, tržne, marketinške in operativna. Tržna platforma bo namenjena e-poslovanju med podjetji iz gostinstva in turizma ter vsemi ostalimi gospodarskimi subjekti. Ker podjetja iz turizma in gostinstva za svoje poslovanje dnevno potrebujejo hrano, pijačo, čistila in drugi potrošni material, pogostokrat pa iščejo glasbene in plesne izvajalce za zabavo in animacijo gostov, ponudnike športnih in rekreativnih dejavnosti, prevoznike, itd., jim bo mreža omogočila vzpostavitev stika z željenim subjektom.

Da mislijo s projektom prestopiti tudi slovenske meje, nam je povedal Leopold Vidmar, direktor marketinga: "V projekt bomo že v začetku vključevali tudi predstavnike turizma in trgovine sosednjih dežel, predvsem z območja Alpe Adrie, kamor bo usmerjena tudi naša poglavitna ponudba. S pomočjo partnerja iz Amerike pa bomo našo ponudbo vključili v številne globalne ponudnike storitev preko Interneta."

V času elektronskega poslovanja v globalnih razmerah ko blagovne znamke postajajo ključni in odločujoči faktor uspeha v množični ponudbi, dobiva marketing odločujočo vlogo. Tega se zavedajo tudi v podjetju ZIG, zato bodo s pomočjo poslovne mreže doma in v tujini uvajali najsodobnejše oblike poslovanja, temelječe na internet tehnologiji in na novih marketinških pristopih. "Za zagotavljanje uspeha v poslovanju je nujna povezava turističnih subjektov s klasičnimi mediji in istočasna intenzivna uporaba sodobnih informacijskih tehnologij�, poudarja Vidmar in hkrati nadaljuje "naš cilj je, da poslovna mreža v treh letih postane centralno in edino mesto elektronskega turističnega poslovanja v Sloveniji in če ne edino pa vsaj eno najpomembnejših v regiji Alpe Adria." Pri tem sta jim v veliko pomoč Slovenija Online in Telekom Slovenije saj jim vseskozi s kadri, opremo in sredstvi stojita ob strani.

Petrol
Pavel Batista, pomočnik direktorja sektorja za informatiko v Petrolu: " Elektronsko poslovanje pomeni za nas uporabo sodobnih informacijskih tehnologij v vseh delih poslovnega procesa kjer prihaja do sodelovanja s poslovnim partnerjem. Aplikacije za elektronsko poslovanje so sestavni del Petrolovega informacijskega sistema in so z njim tesno integrirane. Sama arhitektura informacijskega sistema nam omogoča relativno enostavno izgradnjo sistemov za elektronsko poslovanje. Zaradi navedenega vidimo elektronsko poslovanje ne samo kot nujen in običajen način poslovanja v prihodnosti ampak tudi kot eno od konkurenčnih prednosti našega podjetja."

V Petrolu omogočajo dobaviteljem trgovskega blaga na bencinske servise oziroma skladišča internet dostop do podatkov o zalogah ( trenutna, minimalna, .. ) za artikle, ki jim jih dobavljajo. Na tak način želijo, da dobavitelj postane partner, ki lahko aktivno sodeluje v nabavnem delu trgovskega procesa. Dobavitelji lahko s Petrolom tudi računalniško izmenjujejo podatke o fakturah za trgovsko blago. Postopek vnosa fakture, likvidacije in knjiženja je popolnoma avtomatiziran. V obratni smeri pa se lahko bencinski servisi povežejo s svojimi dobavitelji in distributerji za trgovsko blago ter tako elektronsko naročajo blago in potrjujejo nabave. Vsem uporabnikom Petrolove kartice je omogočen dostop do podatkov o nakupih vključno s podatki o kupljenih artiklih oziroma storitvah. Poslovni partnerji pa lahko do istih informacij pridejo tudi preko računalniške izmenjave podatkov.

Za naročanje in distribucijo goriv so v podjetju razvili kompleksen informacijski sistem, ki omogoča spremljanje stanja goriv na bencinskih servisih, avtomatsko proženje naročil ali naročil na zahtevo, dopolnjevanje naročil v logističnemu centru, itd. Sistem vključuje tudi prevoznike (Petrol namreč nima lastnih transportnih zmogljivosti) , ki naročila dopolnijo s podatki o prevozu. Tako dopolnjena naročila se po elektronski poti posredujejo v Petrolova skladišča. Podatki o realiziranih dobavah se prenašajo v obratni smeri. Ker v Petrolu ne spijo na lovorikah, želijo svojim uporabnikom vedno ponuditi kaj novega. Tako bi radi v bližnji prihodnosti ponudili uporabnikom elektronski katalog artiklov, kjer bodo imeli dostop do podatkov o blagu ( tehnične specifikacije, možne alternative, cene, založenost , ipd.) in kot nadgradnjo tega – spletno trgovino.

Agencija za plačilni promet RS
APP je prve elektronske storitve ponudila konec leta 1996. Preko 4500 slovenskih podjetij, bank ter vladnih ustanov uporablja storitve APP-ja. Preko interneta imajo omogočen vpogled v stanje ter podatke o opravljenem plačilnem prometu, možnost pošiljanja plačilnih nalogov po e-pošti, ter finančne podatke slovenskih podjetij (FI-PO).
Danes se v elektronski obliki izpolni že skoraj tretjina vseh nalogov. Ker želijo v APP to številko še povečati, podjetja redno obveščajo o prednostih takšnega poslovanja. Število podjetij, ki za informiranje o stanju in prometu denarnih sredstev med dnevom uporabljajo internet, že krepko presega številko 5.000.

V letu 1998 je bilo v elektronski obliki opravljenih za 51 milijard nemških mark prenosov denarnih sredstev od skupaj 282 milijard mark. Temu je potrebno dodati še za 155 milijard mark večjih nakazil, ki jih opravi Banka Slovenije v realnem času.
Trenutno so v testni fazi razvijanja EDIFACT standarda za plačilne naloge ter informacije o stanju na računu. Uporaba EDIFACT standarda je zelo koristna, saj pokriva različna področja poslovanja, poleg tega pa se lahko uporablja tudi v mednarodnih poslovnih transakcijah.

Slovenska izvozna družba
V SID so za podjetja, ki nenehno sklepajo izvozne posle večje vrednosti pripravili posebno storitev. Uporabnik ima nameščen Lotus Notes, ki omogoča neposredno izmenjavo baz podatkov med njim in družbo. Vsak uporabnik dobi svoje geslo, v bazah pa se določi, katere segmente (vrste storitev) lahko uporablja. Poglavitna prednost za izvoznika pri takem načinu dela je, da pridobi več informacij, saj lahko vidi vse svoje podatke, ki jih ima o njem SID, in jih tudi sam nadzoruje. V SID pričakujejo, da se bo zaradi novega načina komuniciranja z izvozniki, občutno zmanjšala količina operativnega dela. Ker bo odpadlo tudi pretipkavanje obrazcev, bi se naj možnost napačnega vnosa podatkov bistveno zmanjšala.

Po poskusni dobi in opravljenem testiranju zdajšnjega delovanja želijo v SID svoj sistem še nadgraditi. Manjše in manj tvegane posle bi obdelovali avtomatično, kar pomeni, da bi računalnik sam preveril prijavo, pregledal boniteto izvoznika in kupca, izbral limite, vrnil pogodbo izvozniku in izstavi) račun za opravljeno storitev, brez posredovanja zaposlenih pri SID. Strokovni sodelavci bi vsak dan le spremljali obseg sklenjenih poslov in strukturo izvoznikov.

Objavljeno:SISTEM priloga revije Monitor, Datum: november 1999