E-šole v Sloveniji

varnost otrok

Bivše Ministrstvo za informacijsko družbo (MID), katerega del sedaj deluje na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (www.mvzt.gov.si), je leta 2001 začelo s projektom odpiranja e-šol z namenom zmanjšanja digitalnega razkoraka. Koliko e-šol ima Slovenija, kaj so pravzaprav e-šole, komu so namenjene, kakšni so rezultati projekta?

Namen projekta, ki ga je MID v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) začel izvajati pred štirimi leti, je bil pospešiti in uveljaviti uporabo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) v Sloveniji. S projektom e-šol je država želela vzpostaviti čim večje število brezplačnih javno dostopnih točk do interneta po Sloveniji, ki bi bile namenjene računalniškemu opismenjevanju najširšega kroga ljudi. Projekt je bil še posebej pomemben z vidika zmanjševanja digitalnega razkoraka med tistimi, ki sodobno informacijsko-komunikacijske tehnologijo znajo in imajo možnost uporabljati, ter med tistimi, ki te možnosti zaradi socialnega statusa (brezposelni, socialno šibki) ali zaradi tehničnih ovir nimajo nimajo.


<slika> E-šola v OŠ Velika Nedelja

Na MID-u so z e-šolami želeli pospešiti uporabo IKT za potrebe dela in vsakdanjega življenja ter usposobiti občane za znanja, ki so potrebna za njihovo učinkovito in aktivno vključevanje v informacijsko družbo, kar bi naj pripomoglo k zmanjševanju digitalnega razkoraka v Sloveniji.

V ta namen je MID spodbujal organizacijo vodenih aktivnosti, ki bi pripomogle k še boljši in učinkovitejši izrabi tehnologije. Tako so v e-šolah začeli izvajati tudi brezplačne delavnice in seminarji s področja računalniškega opismenjevanja, ki so bile namenjene različnim starostnim skupinam (od predšolskih otrok do upokojencev). Poudarek je bil predvsem na izobraževanju in usposabljanju za samostojno delo z računalnikom (uporaba programov za pisanje tekstovnega besedila in oblikovanje slikovnega gradiva ter iskanje najrazličnejših informacij po svetovnem spletu).

Pogoji za udeležbo na javnem razpisu – pogoji zavoda
Na javni razpis za vzpostavitev e-šole so se lahko prijavile vse osnovne in srednje šole, dijaški domovi in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Pri izboru so bili v prednosti zavodi iz manjših krajev, več točk na razpisu pa je prinesla tudi večja oddaljenost od že obstoječih e-šol. Če je želel biti zavod izbran na razpisu je poleg prijave in izpolnjevanja razpisnih pogojev moral imeti tudi podporo lokalne skupnosti oziroma občine. Le-ta je namreč morala prevzeti nase financiranje usposobljenega mentorja, ki bo v času delovanja e-šole stalno prisoten v prostoru in bo skrbel za strokovno svetovanje, pomoč pri delu in nadzor. Občina v kateri se e-šola nahaja, je dolžna poskrbeti tudi za promocijo projekta, kar pomeni da med drugim poskrbi za izdelavo promocijskih gradiv in označevalnih tabel za e-šolo.

Za prostor, kjer se bo izvajala aktivnost e-šol in za opremo učilnic so morali poskrbeti izbrani zavodi. MID je v okviru projekta izbranim zavodom prepustil v brezplačno uporabo strojno in programsko računalniško opremo (računalnike, tiskalnike, optični čitalec, digitalni projektor, web kamero in ustrezno programsko opremo) ter poskrbel za omrežje v prostoru, kjer bodo potekale dejavnosti e-šole. V projekt je bilo aktivno vključeno tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki je svetovalo pri pripravi dejavnosti projekta e-šole ter svetovalo pri vključevanju opreme in omrežja v projekt informatizacije posameznega zavoda.
 

E-šole so skupni projekt ministrstva za informacijsko službo in ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki v sodelovanju z občinami in posameznimi šolami omogočata brezplačni dostop do svetovnega spleta.

 

Kako delujejo e-šole?
Delovanje e-šole je razdeljeno na dva termina: dopoldanskega , ki je namenjen pedagoškemu procesu šole, računalniškemu opismenjevanju in izobraževanju učencev, ter popoldanskega (od 15. do 19. ure), ki je namenjen vsem občanom, predvsem tistim, ki interneta nimajo niti v službi niti doma. E-šole delujejo tudi izven običajnega delavnika šol, saj so odprte tudi ob sobotah (od 9. do 13. ure), ko so na razpolago vsem občanom. Ker so e-šole namenjene zmanjševanju digitalnega razkoraka je poskrbljeno tudi za tiste, ki se prvič soočajo z delom na računalniku, saj je vsem obiskovalcem ves čas na voljo strokovna pomoč in osnovno usposabljanje za delo z računalnikom, ki jo zagotavljajo skrbniki učilnic.

Brezplačna uporaba IKT kot tudi dostop do interneta je na voljo vsem občanom, predvsem pa tistim, ki doma ali v službi nimajo ustreznih tehničnih možnosti. Osnovnošolci, dijaki, osebe s posebnimi potrebami zaradi motenj v razvoju, mladostniki, starejše osebe in upokojenci bi naj računalnike v e-šolah uporabljali predvsem za pošiljanje elektronskih sporočil, iskanje informacij na internetu, pisanje seminarskih nalog in ostale tekstovnega gradiva, pripravo elektronskih prosojnic (Power Point prezentacij), obdelavo slikovnega gradiva, komuniciranje z e-upravo, izpis gradiva (do 10 strani), optično čitanje dokumentov (skeniranje) in za shranjevanje podatkov na ustrezne medije. Poleg izvajanja osnovnih aktivnosti pripravlja vsaka šola dodatne dejavnosti, ki prilagaja program glede na zanimanje posameznikov in skupin.


<slika> Geografska razporeditev e-šol v Sloveniji

Na OŠ Mirana Jarca iz Črnomelja tako npr. izvajajo delavnice na katerih lahko udeleženci spoznajo vse programe, ki so nameščeni na računalnikih (MS Office XP paket, OpenOffice.org, XnView, PhotoFiltre, in nekatere druge), se naučijo uporabljati internet in e-pošto, seznanijo z varnostjo in zaščita pred virusi, oblikovanjem spletnih strani, ipd. »Zadnje čase sta popularna tudi Linux in odprta koda«, nam je zaupal Vladimir Domjan, mentor e-šole.

Čas za uporabo računalnika bi naj bil načeloma omejen na 1 uro, vendar se lahko po dogovoru z mentorjem tudi podaljša. Prednost pri uporabi računalnikov imajo uporabniki, ki pripravljajo seminarske naloge, opravljajo storitev in servise javne uprave. Poleg časovne omejitve je pri uporabi in delu z računalniki še nekaj drugih omejitev, ki so opredeljene v 9. členu poslovnika o delovanju e-šole. Za nedopustno uporabo računalnika v e-šolah bi se naj med drugim štelo: ustvarjanje, pošiljanje ali objavljanje podatkov z žaljivo ali pornografsko vsebino, masovno razpošiljanje verižnih elektronskih sporočil, uporaba interneta za komercialne namene, uporaba nelegalne programske opreme, namerno motenje ter onemogočanje dela drugih uporabnikov omrežja in uporaba programov ali postopkov, ki lahko ogrozijo stabilno delovanje računalnika, računalniškega sistema ali omrežja in prekomerna uporaba programske opreme za zabavo (igrice, ipd…).

Ravno slednjo omejitev in besedo »prekomerna uporaba« si na šolah razlagajo vsak po svoje. Kje je tista zgornja meja prekomerne uporabe in kako jo meriti namreč nikomur ni jasno. Tako je na nekaterih šolah igranje iger strogo prepovedano, drugod pa sploh ne. Celo nasprotno. Vladimir Domjan, mentor e-šole na OŠ Mirana Jarca Črnomelj, pravi: »Pri nas smo mnenja, da lahko po resnem delu (seminarske naloge, učenje) postane igranje iger prav sproščujoče.« Matej Hohkraut predstavnik osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi je povedal, da ne dopuščajo igranja iger, a jih proti pravilom obiskovalci pogosto igrajo, predvsem tiste mrežne variante iger.

Vključno z e-šolami je v Sloveniji približno 400 javno dostopnih točk, ki so namenjene brezplačnemu dostopu do IKT tehnologij in interneta.

 

Varnost
Na OŠ Toneta Okrogarja opozarjajo, da je pri uporabi računalnikov v e-šolah problematična predvsem varnost. Kot pravi Matej Hohkraut zaznavajo občasne poskuse 'hekerskih' napadov na strežnik. »Glede na to, da je oprema na voljo javnim uporabnikom, bi morali imeti močnejšo zaščito omrežja. Zaznali smo, da so tudi obiskovalci 'nevarni', oziroma poskušajo početi v omrežju prepovedane aktivnosti«, opozarja Hohkraut. Glede same discipline v e-učilnicah pa je nekaj več povedal Vladimir Domjan iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj: »Zaenkrat moramo reči, da nismo imeli hujših disciplinskih problemov saj mentor skrbi za red in disciplino v skladu s poslovnikom delovanja e-šol. Ob vstopu osebe v e-učilnico se mora le-ta zavedati veljajo tukaj neka pravila obnašanja. Ta so razporejena na vidnih mestih po učilnici, kot tudi na vsakem delovnem mestu. Kljub temu, da uporabljamo e-učilnico že tri leta, do sedaj nismo imeli večjih problemov z varnostjo.«

Kratka kronologija
Prvo e-šolo je Slovenija dobila oktobra 2001 in sicer v OŠ Slivnica pri Mariboru. Slivniški OŠ so se kmalu pridružile še tri šole, ki so začele s projektom izvajanja e-šole in sicer iz Sevnice, Sežane in Kranja. Do konca leta so e-šole vzpostavili še v šestih krajih: Dobrovniku, Trbovljah, Črnomlju, Novi Gorici, Ljutomeru in Piranu. Kot je razvidno iz naštetih krajev so e – šole izbrane predvsem v manjših krajih za katere je značilno, da je opremljenost z informacijsko infrastrukturo slabša.

V letu 2002, ko so prve e-šole odprli tudi v štirih gimnazijah (Idrija, Jesenice, Novo Mesto, Ravne na Koroškem), je prostore desetih e-šol po vsej Sloveniji obiskalo nekaj manj kot 40.000 obiskovalcev, v letu 2003, ko se je delujočim e-šolam pridružilo še dvanajst novih, so imele e-šole prek 83.000 obiskovalcev, v lanskem letu pa so e-šole po Sloveniji beležile 100.000 obiskov. 27. po vrsti in zadnja v sklopu e-šol je odprla svoja vrata februarja letos v Murski Soboti.

Med obiskovalci e-šol, ki se morajo pri vstopu v učilnico vpisati v zvezek, prevladujejo dijaki, osnovnošolci in študenti, ki uporabljajo računalnike predvsem za iskanje informacij po internetu in za pripravo seminarskih nalog. Sicer se pa kažejo razmeroma velika odstopanja med številom obiskovalcev po lokacijah, kar lahko pojasnimo tako z velikostjo posameznega kraja kot tudi s številom drugih javno dostopnih točk do interneta v bližini (knjižnice, mladinski centri, ipd.).

Na splošno lahko rečemo, da so predstavniki šol zelo zadovoljni z obiskom, ki ga njihove e-šole beležijo. To potrjuje tudi Boris Skok, ravnatelj OŠ Velika Nedelja, ki je v projekt e-šol vključena od decembra 2002:«Obisk e-šole je zelo dober, dostikrat morajo obiskovalci celo čakati na prost računalnik, kar seveda povzroča tudi nekaj nestrpnosti. Med obiskovalci e-šole prevladujejo osnovnošolci in srednješolci. Slednji še posebej veliko časa posvečajo pisanju seminarskih nalog, saj jih lahko brezplačno natisnejo. V času počitnic pa e-šolo obiskujejo tudi študentje. Odraslih obiskovalcev ni veliko.« Z obiskom so zadovoljni tudi na OŠ Mirana Jarca Črnomelj, kjer deluje e-šola že tri leta in pol. »V preteklem letu smo imeli v povprečju cca. 700 obiskovalcev mesečno. Največ jih je bilo med delavniki, ob sobotah pa seveda nekoliko manj. Med obiskovalci e-šole, ki jo obiskujejo tudi občani in otroci iz okoliških vasi, so prevladovali osnovnošolci s 36% deležem, sledijo jim dijaki (24%), občani (18%), študenti(17%), upokojenci(3%), predšolski otroci (2%). Je pa opazno, da se struktura obiskovalcev iz leta v leto spreminja v prid starejši populaciji,« nam je razložil mentor e-šole Vladimir Domjan.

Rezultati projekta e-šol
Vrednost, ki ga ima projekt za širše družbeno okolje, se kaže predvsem v povišanju stopnje računalniške pismenosti, izboljšanju infrastrukturne opremljenosti slovenskih šol in v tem, da so e-šole omogočile širšemu krogu ljudi dostop do IKT. Vse skupaj je pripomoglo k vzpostavitvi večjega števila javno dostopnih točk do interneta po Sloveniji in posledično tudi do zmanjševanja digitalnega razkoraka.

Namen e-šol postavljen pod vprašaj?
Na enem izmed šolskih forumov smo našli zapis razočarane uporabnice e-šole, ki je opozorila na enega izmed problemov s katerimi se soočajo na marsikateri e-šoli v Sloveniji.

»Zadnji čas sem velikokrat v e-šoli in kolikor hitro je možno grem tudi ven. Verjetno se sprašujete zakaj. Razlog leži v tem, da v e-šoli enostavno ni možno v miru sedeti in iskati podatke po internetu. Iz vsakega kota učilnice prihajajo različne melodije glasbe naših sosedov iz juga, katerim pa se pridružujejo še streli iz igric, ki jih fantje igrajo povezani na internet. Mentor e-šole pri tem na žalost ni nikakršna izjema in me zelo žalosti, da niti sam ne ve kaj je njegovo delo. Zato pa sedaj sprašujem Vas, g. ravnatelj, kaj je naloga mentorja e-šole in v čem je sploh smisel e-šole, saj se to kar zadnje čase spremljam zelo razlikuje od tega kaj naj bi e-šola predstavljala v naši občini.

Da bi pa bila mera še večja naj dodam, da sem ravno včeraj tako sedela v e-šoli in se ob vsem direndaju poskušala zbrati, ko neka gospa potrka na vrata in vstopi v e-šolo ter vpraša, če je še kaj prosto. Mentor ji odkima in naprej igra igrico na svojem računalniku. Gospa se je opravičila in dejala, da bo jutri še enkrat poskusila…«

 

V. Domjan pravi, da je okolica je zelo pozitivno sprejela e-šolo.Vse več ljudi namreč hodi v e-šolo po razne nasvete ali pa zgolj uporabljati storitve interneta. Domjan je menja, da prispeva njihova e-šola kolač več k informacijski pismenosti ljudi. Nekoliko bolj kritičen pogled na pomen projekta e-šol na širše družbeno okolje ima Matej Hohkraut iz osnovne šola Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi, ki pravi: «Ta projekt zgleda kot bi namesto krajevnih vodovodov, ki so napeljani do stanovanjskih hiš, začela država postavljati vaške vodnjake sredi vasi in nato pričakovala, da bodo državljani navdušeni. V 21. stoletju je širokopasovni dostop do interneta ponudba, ki bi jo morala imeti vsaka hiša (seveda po sprejemljivi ceni) in ne privilegij mest.«

Pri projektu uvajanja e-šol pa nikakor ne gre spregledati dejstva, da je postalo samo izvajanje učnega programa z uporabo e-učilnice še kakovostnejše kot prej. Trend sodobnega pouka je pač takšen, da ga ni več smotrno izvajati zgolj po tradicionalnih metodah in oblikah, saj je nadvse koristno, da se v pouk vpelje tudi uporaba sodobne informacijske tehnologije. Tako so npr. v OŠ Velika Nedelja z uporabo videokonferenčnega sistema vzpostavili z učenci šol po Sloveniji in tudi v tujini sodelovanje v različnih projektih, kar prej po besedah ravnatelja Borisa Skoka ni bilo mogoče.
 

Pogovarjali smo se z mag. Jožetom Zrimškom, ki je v.d. generalnega direktorja na Direktoratu za informacijsko družbo, ki deluje v sklopu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Moj mikro: Javno dostopne točke so bil nekaj let objavljene na naslovu http://e-tocke.gov.si, ki pa sedaj ne deluje več. Ste vsebino prenesli kam drugam? Koliko javnih točk z dostopom do interneta je na razpolago v SLO?
Spletišče e-točke je res že nekaj časa nedosegljivo, razlog pa je v okvari strojne opreme. Ker za strežnik skrbijo na bivšem Centru Vlade RS za informatiko, sedaj pa na Ministrstvu za javno upravo, Direktorat za e-poslovanje in upravne postopke, bo tudi tam poskrblejno za vzpostavitev delovanja tega spletišča. Gradi se nova strežniška odprtokodna infrastruktura, saj so e-točke zasnova na odprotkodni programski opremi, in bo na voljo v kratkem, tako da bo takrat tudi ponovno zaživelo spletišče e-točke. Po naših podatkih je trenutno v Sloveniji na razpolago preko 388 javno dostopnih točk do Interneta.

Moj mikro: Kdo po ukinitvi MID pravzaprav skrbi za projekt e-šol?
Za projekt e-šole po ukinitvi MID-a skrbi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za informacijsko družbo, ki je prevzel delo in projekte bivšega Področja za aplikacij na MID-u. Prav tako pa za projekt e-šole skrbijo na Ministrtsvu za šolstvo, ki je pravni naslednik Dogovora o sodelovanju na projektu e-šole.

Moj mikro: Ali imate v načrtu vzpostavljati nove e-šole?
Mreža e-šol je v Sloveniji sedaj obsega 27 e-šol in sicer so v vsaki statistični regiji vsaj 2 e-šoli. S tem je Slovenija teritorialno pokrita z tovrstno obliko javno dostopnih točk, tako da e-šol nimamo v načrtu vzpostavljati na novo. Večjo pozornost bomo namenili vzdrževanju sedanjega stanja 27 e-šol in jih promptno posodabljali in obnavljali, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, lokalno skupnostjo,gospodarstvom in šolami, pri tem pa bomo sredstva poskušali pridobiti tudi iz EU projektov.

Moj mikro: Kako se bo v prihodnje odvijal projekt e-šol, kam bo usmerjen?
Projekt e-šole bo v prihodnje usmerjen k vsebinam in dogajanjem oz. izvajanjem dejavnosti na e-šolah. Informacijsko-komunikacijska oprema je sedaj na teh lokacijah na voljo najširši javnosti, na javen in brezplačen način, tako da je sedaj smiselno energijo in sredstva usmeriti v dvig računalniške pismenosti in pri tem izkoristiti infrastrukturo, ki jo ponujajo e-šole. Preko povezovanja in partnerskega odnosa bomo poskušali obogatiti vsebine na e-šolah, jih usmerili k
uporabnikom in tako zagotovili usposabljanje tudi posameznih ciljnih skupin – brezposelni, upokojenci, težko zaposljivi ljudje… V partnerskem odnosu bo potrebno rešiti tudi problem mentorja v e-šoli, saj ga sedaj v večini primerov plačuje lokalna skupnost.

Moj mikro: Kdo bo skrbel za vdrževanje strojne in programske opreme? Kakšna bo vrednost investicij?
Letos bomo posodobili e-šole, ki so bile vzpostavljene v letu 2001, za to pa bomo namenili 10 mio SIT, posodobili pa bomo zlasti strojno opremo, saj je programska oprema na šolah predpisana in tudi pridobljena s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Preko partnerstev s podjetji, sredstev Ministrstva za šolstvo in šport ter v sklopu programa Računalniško opismenjevanje bo poskrbljeno za sprotno nadgrajevanje opreme v e-šolah, vzpostavljeni pa bodo tudi ustrezni poslovni modeli, ki bodo poskrbeli, da bodo e-šole preživele, se posodabljale in nagrajevale. MVZT pa bo svoja sredstva usmerjal v programe in vsebine na e-šolah.

Moj mikro: Kakšno pozornost namenjate oziroma boste namenjali vsebinam e-šol?
Kot sem že omenil bomo večino energije in sredstev usmerjali k vsebinam, tako da bomo pripravili programe, skupaj z partnerji, ki bodo rezultirali v povečanju računalniške pismenosti in povečanju uporabe računalnika. Pri tem je bistveno vodilo to, da se ljudem pokažejo prednosti, ki jih tovrstno delo ter poslovanje prinaša. Bogate in kakovostne vsebine so pogoj, če naj bodo e-šole dobro obiskane.

Moj mikro: Kakšni so rezultati projekta predvsem z vidika manjšanja digitalnega razkoraka? Ste zadovoljni z obiskom e-šol?
Po naših meritvah in tudi drugih raziskavah so e-šole pomembno vplivale na manjšanje digitalnega razkoraka v Sloveniji. Popravil se je indikator števila učencev na en računalnik v osnovnih in srednjih šolah, dvignila se je tudi stopnja uporabe interneta, prav tako pa je opazen porast računalniško pismenih ljudi, saj je končno ta nujna za delo in življenje z in v informacijski družbi. Obisk na letnem nivoju dosega 100.000 obiskovalcev, kar je po našem mnenju dobra vzpodbuda za naprej.

 

Objavljeno v reviji Moj mikro, december 2005

One comment

Dodaj odgovor

Your email address will not be published.

top