Slovenske spletne dražbe

Spletna dražba pomaga spletnim uporabnikom prodati odvečne stvari iz domače zaloge, kaj takšnega za kar menijo, da bo kdo še s pridom uporabil. Prodajalci dobijo za prodani izdelek seveda nekaj denarja, pač toliko, kot je nek drug uporabnik največ pripravljen ponuditi za omenjen izdelek.

Uporaba spletne dražbe je tako za kupca kot prodajalca običajno brezplačna. Prodajalec izdelka odda oglas, ki deluje po sistemu licitiranja. To pomeni, da se za ponujeni predmet poteguje več kupcev. Predmet kupi tisti, ki v času trajanja oglasa ponudi najvišjo ceno. Ponujeni predmeti na spletnih dražbah so lahko zelo podrobno opisani in predstavljeni (tako slikovno kot tekstovno). To predstavlja za kupca veliko prednost, saj se o nakupu zaradi številnih in podrobnih informacij, lažje odloča. Za prodajalce je prednost avkcijskih oglasov v tem, da lahko predmet prodajo po višji ceni kot so upali prvotno.

Potek dražbe

Začetna oziroma izklicna cena je cena, pri kateri se dražba začne. Pravzaprav je to najnižji še sprejemljivi ponudbeni znesek, ki je določen s strani prodajalca dražbenega predmeta. Kakšna bo končna cena, je odvisno od povpraševanja po predmetu, ki ga na dražbi prodaja. Če prodajalec postavi nizko začetno ceno in je izdelek na dražbi nekaj časa, obstaja velika verjetnost da bo izdelek res prodan drugemu kupcu. V nobenem primeru pa prodajalec za predmet ne dobi manj, kot je njegova nastavljena začetna cena. Večje kot je zanimanje za predmet ki se prodaja, večji bo verjetni prodajalčev izkupiček. Kupci namreč za ponujeni predmet licitirajo. Ko vidijo kak predmet, ki jih zanima, vpišejo svojo ponudbo. S tem ko vpišejo svojo ponudbo, se obvezujejo, da v primeru, da je ob koncu dražbe njihova ponudba najvišja, predmet kupijo.

Poslovni modeli spletnih dražb

Zaradi uporabe različnih strategij prodaje sta se pri spletnih dražbah razvila dva osnovna poslovna modela:

1. Model trgovske dražbe

je model, kjer so dobrine, ki se prodajajo na dražbi, last upravljavcev spletne dražbe. Na trgovskih straneh trgovci ponujajo lastno trgovsko blago (primer Gambitova spletna dražba).

2. Model posredniške dražbe

je model, kjer neodvisni prodajalci vključijo izdelke na lastno dražbo. Posredniška stran nastopa kot posrednik za druge prodajalce ter jim omogoča, da prodajajo svoje stvari in vodijo dražbo v lastnem interesu. Pri tem modelu upravljavci posredniške strani ne posedujejo dražbenih predmetov niti ne urejajo plačila in transporta za kupce ali prodajalce (primer Bolha.com).

3. Pri določenih spletnih dražbah se pojavlja še kombinirani model, ki združuje oba omenjena modela, tako trgovskega kot posredniškega.

Problemi spletnih dražb

Pri spletnih dražbah je pravilo, ki vnaprej določa trajanje dražbe povzročilo, da so ponudniki začeli dražiti šele v zadnjih urah, celo minutah dražbe, tik pred uradnim zaključkom dražbe, čeprav je le-ta potekala denimo že cel teden. V dražbenem žargonu je takšen način obnašanja ponudnikov poznan pod imenom "sniping". Ponudba, ki jo ponudniki poskušajo oddati v zadnjem trenutku, je ponavadi le malo višja od trenutno najvišje ponudbe in naj bi predstavljala "smrtonosni" odgovor ostalim ponudnikom. Glavni cilj ponudnika, ki uporablja "sniping" strategijo je, da se izogne "dražbeni vojni" z nasprotniki, ki skozi celotni potek dražbe po majhnih korakih višajo svoje ponudbe, tako da nasprotnikom časovno onemogoči odgovoriti z višjimi ponudbami.

"Sniping" strategija zahteva dovolj razpoložljivega časa, dobro organizacijo ter predvsem natančno spremljanje dražbe. Naiven in neizkušen udeleženec dražbe (ponudnik) pa je lahko razočaran, ko ugotovi, da je bil nekaj sekund pred iztekom dražbe še zmagovalec, toda v zadnjih sekundah je konkurent predložil višjo ponudbo od njegove, sam pa ni imel časa za odgovor.

Temu problemu se lahko ponudniki storitev spletnih dražb izognejo tako, da vpeljejo mehanizem dražbenega robota ali pa sistem avtomatično podaljševanje trajanja dražbe od zadnje oddane ponudbe. Dražbeni robot je elektronski agent, ki je programiran z namenom oddajanja ponudb. Ponudnik naj bi določil le maksimalno ponudbo oziroma ceno, ki jo je še pripravljen plačati, dražbeni posrednik (robot) pa bo namesto njega samodejno zviševal ponudbo. Ponudniku zato ni potrebno slediti dražbi vseh štiriindvajset ur. Če nek drug ponudnik ponudi več, kot znaša njegova trenutna ponudba, bo sistem dražbenega robota nemudoma povečal njegovo ponudbo. Ta proces se nadaljuje, dokler nek ponudnik ne preseže njegove maksimalne ponudbe. Če ponudnik ni zmagovalec dražbe, je to le zato, ker ni predložil dovolj visoke maksimalne ponudbe. Problem "snipinga" rešuje tudi sistem avtomatično podaljševanje trajanja dražbe, s pomočjo katrega lahko upravljalec dražbe nastavi čas, ki mora preteči od zadnje oddane ponudbe do zaključka dražbe. Če npr. prispe ponudba v zadnjih 10 minutah trajanja dražbe, se trajanje dražbe avtomatično podaljša za eno uro.

 

Slovenske spletne dražbe
Bolha.com

je med slovenskimi internetnimi uporabniki najbolj priljubljeni dražbeno-oglasni sistem. To dokazuje tudi hitra rast števila registriranih uporabnikov, saj se jih je od oktobra 1999, ko je dražba pričela z delovanjem pa do danes registriralo že več kot 71.500. Mesečno obišče Bolho preko 120.000 ljudi, ki si oglase ogledajo več kot štirimilijonkrat. V vsakem trenutku je na voljo okoli 10.000 ponujenih predmetov, medtem ko je bilo do sedaj v Bolho vpisanih že okoli 150.000 oglasov.

Kot kupec imate veliko izbiro ponujenih predmetov, kot prodajalec pa lahko v Bolhin sistem vpišete vse predmete, ki bi jih radi prodali. Za aktivno sodelovanje na Bolhi, ki je brezplačno, morate najprej pridobiti svoje uporabniško ime in geslo. Ko ste enkrat prijavljeni, lahko na strani za vnašanje oglasov vpisujete poljubno število oglasov in začnete prodajati.

Avkcije lahko trajajo 3, 7 ali 10 dni. Po zaključku dražbe sta tako prodajalec kot kupec z e-pošto obveščena, da je dražba končana. Kupec prejme obvestilo za predmet, ki ga je licitiral in ceno za katero ceno ga je dobil. Prodajalec pa prejme obvestilo o stanju dražbe, kdo je najvišji ponudnik oz. kupec, njegov naslov ter vrednost za katero je bil predmet prodan. Naloga kupca in prodajalca je, da čimprej stopita v kontakt in se dogovorita o načinu plačila in o dostavi oziroma prevzemu predmeta.

Aleš Blatnik, predstavnik dražbe Bolha.com, nam je povedal, da se kupci silno poredko pritožujejo, da se prodajec ni držal pogojev za katere je bilo dogovorjeno ali da prodajalec ni dostavil oziroma izročil izdelka. »Prodajalca in kupca ne zavezuje nobena pogodba. Z oddajo ponudbe in sprejemom le-te se vzpostavi med prodajalcem in kupcem obligacijsko razmerje. Če pride do pritožbe, opozorimo kupca oz. prodajalca naj problem razreši, kar ta potem skoraj zmeraj tudi stori. Kakšnih večjih problemov ni«, pojasnuje Blatnik.

Zaradi interesa številnih prodajalcev, ki raje prodajajo izdelke z vnaprej določeno ceno, so pri Bolhi združili dražbo s sistemom malih oglasov. Tako se sedaj prodajalci samostojno odločajo ali bodo prodajali izdelke po avkcijskih cenah ali pa po fiksnih.

Bolha v Sloveniji v vseh teh letih kljub številnim poskusom (Večerova spletna dražba, dražba E-trg,…) ni dobila prave konkurence. Blatnik pravi, da gre razlog za takšno stanje iskati pri uporabnikih, ki Bolho za razliko od drugih dražb tudi zares uporabljajo. »Bolha je zelo uporabna. Kdor želi kaj prodati ali kupiti, bo to brez težav naredil na Bolhi, pa čeprav je Slovenija majhna dežela, kjer živi komaj 2 milijona ljudi.»

<slika> Bolšji sejem na internetu – Bolha.com


 

Gambitova spletna dražba na naslovu

www.licitacija.gambit.si deluje po modelu trgovske strani, saj so izdelki, ki se licitirajo na dražbi, last podjetja Gambit, ki je tudi upravljalec dražbe. Prednost Gambitove licitacije je predvsem v tem, da lahko uporabniki pridejo do popolnoma novih izdelkov po znatno nižjih cenah.

Licitiranje je zelo preprosto. Vedno je vidna naslednja cena (običajno je za 100 SIT višja od trenutne), ki jo lahko ponudite. Če potrdite ceno (licitirate izdelke) se vam bo odprlo okno kamor boste vpisali vaš elektronski naslov, preko katerega boste prejeli elektronsko pošto z vsemi podatki o licitaciji. Obveščeni boste tudi, ko bo naslednji licitant presegel vaš licitirani znesek. Licitacija posameznega izdelka traja do trenutka, ko se 1 uro ne spremeni cena, torej je nihče več ne poviša. S tem se izognejo preobremenitvi spletnih strani, ki bi nastala ob vnaprej določenem koncu spletne dražbe. Po končani licitaciji je zmagovalec dolžan v treh dneh po prejeti elektronski pošti s strani podjetja Gambit, potrditi nakup in v roku 10 dni proti plačilu tudi prevzeti blago. V primeru, da želi zmagovalec na licitaciji prevzeti izdelek po povzetju, znašajo stroški dostave 760 SIT.

Nekaj več o Gambitovi spletni dražbi in njenem delovanju nam je povedal tudi Aljoša Domijan, prokurist podjetja Gambit trade d.o.o.

Moj mikro: Kako dolgo že deluje vaša dražba?

Naša licitacija www.licitacija.gambit.si, ki deluje približno tri leta, se je med spletnimi uporabniki dobro prijela. To dokazujejo tudi podatki. V mesecu septembru je na licitacijah sodelovalo 5.126 različnih registriranih obiskovalcev.

Moj mikro: Kako pogosto potekajo vaše dražbe?
Mesečno objavimo približno 20 licitacij, ki trajajo od nekaj ur do enega dneva. Vedno imamo aktivno le eno dražbo, ki se od delavnikih začne po deveti uri dopoldne. Do 9. ure namreč poteka izbiranje izdelka (izključno iz asortimana računalniške opreme), ki je ponujen na licitaciji.

Moj mikro: Koliko licitacij se zgodi tik pred koncem?

Pravzaprav nobena. Licitacija posameznega izdelka namreč traja do trenutka ko se eno uro ne spremeni cena, torej je nihče več ne poviša. To pravilo ne velja ponoči med 23. in 8. uro.

Moj mikro: Med spletnimi uporabniki se širijo govorice, da sami tik pred koncem dražbe povišujete ceno izdelka?

Glede na način poteka licitacije pri nas, ta trditev za nas zagotovo ne drži. V najslabšem primeru bi ceno izdelka lahko z udeležbo na licitaciji sami povečevali med licitacijo ali pa bi izredno ugoden nakup omogočili enemu izmed naših sodelavcev. Razloga za to pa ni. Sodelavci podjetja ne smejo sodelovati na licitaciji. Glede na to, da povišanje znaša le 100 SIT ter da je onemogočeno zaporedno zviševanje z istega spletnega naslova, bi bilo tovrstno početje nesmiselno.

Moj mikro: Če to ni res, kako prepričati uporabnike, da tega ne počnete?

Objavljene so tudi končne cene preteklih licitacij, ki potrjujejo, da so cene, ki jih dosežemo s prodajo preko licitacije izredno nizke.

Moj mikro: Kakšne so razlike med začetno, končno in dejansko tržno ceno licitiranega izdelka?

V licitaciji znaša korak le 100 SIT. Če torej v eni uri nihče ne dvigne cene niti za 100 SIT, je licitacija zaključena. Zaradi majhnega koraka je končna cena na licitaciji v povprečju do 5% višja od začetne in okrog 15% nižja od priporočene tržne cene.

Moj mikro: Kako je kupec na dražbi zaščiten pred morebitnimi zlorabami?

Kupec, ki zmaga na licitaciji ima enake pravice kot kupci, ki kupujejo preko spleta. Izdelek lahko torej vrne, če z njim ni zadovoljen. Za izdelek prejme veljavno garancijo, ima zagotovljen servis, ipd.

Moj mikro: Kakšni so vaši načrti v zvezi s spletno dražbo?

Naša spletna dražba je še vedno le popestritev dogajanja na www.enaa.com in je sami ne nameravamo širiti. Tehnologija nam sicer omogoča vodenje več dražb istočasno, vendar pa bi za to potrebovali zainteresiranega partnerja.

Moj mikro: Kaj menite o perspektivi slovenskih spletnih dražb?

Zaenkrat nič ne kaže, da bi to lahko bila zanimiva poslovna priložnost.

 

Poleg Bolhe in Gambitove spletne dražbe so bolj ali manj aktivne le še tri spletne držabe: e-drazba.com, drazbe.domenca.com in dražbe na portalu Ilirija.

Spletna dražba E-drazba.com je del storitev, ki jih ponujajo na spletnem portalu Slowwwenia.com. Dražbi v treh letih delovanja, kljub izdatni promociji, ni uspelo pritegniti več kot 2.100 registriranih uporabnikov. Na Slowwwenii pravijo, da njihovi uporabniki veliko raje uporabljajo sistem malih oglasov, kjer vpisujejo oglase po fiksnih cenah. E-drazbo velja omeniti kot prvo dražbo v Sloveniji, ki je začela ponujati spletni oglasni prostor po avkcijskih cenah.

Tako kot e-drazba.com, ki išče tržno nišo pri licitiranju oglasnega prostora, pa poteka na naslovu http://drazbe.domenca.com dražba spletnih domen, ki je namenjena predvsem tistim, ki mislijo, da je njihova domena nekaj posebnega, nekaj takšnega kar bi želelo imeti marsikatero podjetje. Med prodajalci so seveda tudi tisti, ki ne vedo kaj bi z domeno, ki so jo registrirali pravzaprav počeli in jo pač želijo prodati najugodnejšemu ponudniku. Dražba ima 278 registriranih uporabnikov. Do sedaj so uspešno zaključili prek 400 dražb, povprečno število tekočih dražba pa se giblje okoli 20.

Dražbe na portalu Ilirija
(www.avkcije.ilirija.com) imajo nekaj več kot 400 registriranih uporabnikov in približno 190 aktivnih dražb. Po vpisanih oglasih sodeč je najbolj priljubljena rubrika Kovanci in znamke.

 

Za mnenje glede zaščite uporabnikov pri trgovanju na spletnih dražbah, smo povprašali Barbaro Miklavčič, v.d. direktorja, Urad RS za varstvo potrošnikov: »S problematiko spletnih dražb se Urad za varstvo potrošnikov še ni ukvarjal, saj pri svojem delu še nismo zasledili primera, ko bi bil potrošnik oškodovan na tak način.

Javne dražbe kot poseben pravni institut urejajo številni zakoni oziroma jih v svojih zakonskih določilih omenjajo v primeru prisilne prodaje določene stvari. Prav tako jo omenja tudi določilo Zakona o varstvu potrošnikov, in sicer v primeru pogodb sklenjenih na daljavo torej tudi preko svetovnega spleta oziroma interneta. Pri tovrstnih pogodbah ima potrošnik namreč odstopno upravičenje, pravico odstopiti od pogodbe, v zakonsko določenem roku, brez navedbe razloga, pri čemer pa 46. a člen zakona določa izjeme, ko potrošnik te pravice nima in mednje uvršča tudi pogodbe, ki so sklenjene na javni dražbi.

V primeru nedostave izdelka pa gre za neizpolnitev obveznosti, ne glede na način sklenitve pogodbe, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku. Pri tem ima kupec oziroma potrošnik možnost, da zahteva izpolnitev, ki jo je v primeru nesoglasja mogoče zahtevati le preko sodišča v ustreznem izvršilnem postopku.»

 

Objavljeno v reviji Moj mikro

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top