Desetletje spletnega oglaševanja
Če je pred dobrim desetletjem le malokdo vedel za internet in ga tudi uporabljal pa bi danes v razvitem svetu težko našli osebo, ki še ni slišala za internet. Še več, obstaja kar nekaj držav, v katerih predstavljajo uporabniki interneta večino prebivalstva. Po podatkih podjetja Nielsen//NetRatings je stopnja penetracije najvišja na Švedskem, kjer internet uporablja 74% prebivalstva, na drugem mestu so ZDA z nekaj manj kot 70%, Slovenija je z 41% daleč za Nemčijo (56%) in Avstrijo (57%) a npr. pred Španijo (33%) in Grčijo (34%). Noben medij vse od črnobele televizije ni tako hitro dosegel 50% penetracije ameriških gospodinjstev kot ravno internet. Tako internet kot TV sta za ta dosežek potrebovala 8 let. Radio je potreboval 9 let, videorekorder 10 let, osebni računalniki 17 let, kabelska televizija 39 let, telefon pa 70 let. Podobno hitro kot se razvija internet (tako z vidika tehnologije kot z vidika števila uporabnikov) pa se razvija tudi njegov stranski produkt – spletno oglaševanje.
Obdobje hitre rasti
Pomemben korak pri razvoju interneta se je zgodil leta 1993, je bil razvit prvi grafični spletni brskalnik (Mosaic), ki je povzročil, da se je tekstovni način uporabe svetovnega spleta umaknil grafičnemu, s čimer so spletne strani dobile povsem novo podobo in novo razsežnost – postale so zanimive oglaševalcem. Grafični brskalnik je tako postavil temelje za rojstvo spletnega oglaševanja, ki se je dejansko zgodilo leto kasneje in sicer jeseni leta 1994, ko je bila na spletni strani podjetja Hotwired (danes Wired News v lasti podjetja Lycos) prodana prva oglasna pasica (angl. banner). Podjetja, ki so prva razumela koncept oglaševanja na internetu in ki so v novem mediju videla priložnost za svoje poslovanje so bila med prvimi oglaševalci. Med imeni prvih spletnih oglaševalcev se tako pojavijo imena kot so AT&T, MCI, Sprint, Volvo.
Ena prvih spletnih pasic v zgodovini
Prvi dve leti spletnega oglaševanja sta bili pravzaprav zelo konfuzni, saj je imela skoraj vsaka spletna stran svoje dimenzije oglaševalskega prostora zaradi česar so se morali oglaševalci s svojimi kreativnimi rešitvami prilagajati vsakemu spletnemu založniku posebej, kar jim je seveda vzelo veliko dragocenega časa in energije, po nepotrebnem pa jim je zviševalo tudi stroške oglasnih akcij. Seveda ni preteklo veliko vode, da so tako spletni založniki kot oglaševalci prišli do spoznanja, da je potrebno na področju spletnega oglaševanja čimprej nekaj korenito spremeniti.
Tako sta se decembra leta 1996 z namenom konsolidacije spletnega oglaševalskega trga in poenotenja velikosti oglasnih površin sestali organizaciji CASIE (Coalition for Advertising Supported Information) in IAB (Interactive Advertising Bureau) in sprejeli standarde, ki so opredelili možne velikosti oglasnega prostora namenjenega pasicam. Z definiranjem standardnih dimenzij spletnih oglasov, ki jih od takrat naprej določa IAB/CASIE standard (www.iab.net), so tako postavili temelje spletnemu oglaševanju, ki je z ureditvijo razmer doživelo nov zagon. Ob tem je potrebno poudariti da uporaba standardiziranih pasičnih velikosti, ki se merijo v pikah (pixel) po principu “širina x višina”, ni obvezna, je pa priporočljiva, saj večina spletnih medijev ponuja oglasni prostor, ki upošteva omenjene standarde. Med najbolj popularnimi so bile v tistem času pasice velikosti 468×60, sledile so jim pasice velikosti 233×30 in 120×60.
Na spletnem trgu so se vzpostavili različni modeli zakupa oglasnega prostora, odvisno pač od ponudbe in cenovne politike vsakega posameznega spletnega medija. Tako so se lahko oglaševalci srečali z zakupom oglasnega prostora po fiksni ceni za določeno obdobje, z zakupom števila klikov na oglasno pasico (CNK – cena na klik) ali pa določenega števila prikazov oglasa (CNO – cena na ogled). Redkeje se je uporabljal model zakupa glede na učinek kamor IAB poleg zakupa oglasov glede na število klikov prišteva tudi zakup glede na število izvedenih akcij na spletni strani naročnika oglasa (npr. prijava na novice, nakup izdelka, registracija uporabnika, izpolnitev ankete).
Tabela 1: Deleži posameznih oblik zakupa oglasnega prostora od 1998-2004 v %
1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | |
kombiniran model zakupa | 54 | 52 | 45 | 42 | 34 | 20 | 17 |
zakup števila prikazov | 40 | 41 | 43 | 45 | 45 | 43 | 42 |
zakupa števila izvedenih akcij | 6 | 7 | 12 | 13 | 21 | 37 | 41 |
(Vir: IAB)
Med modeli zakupa oglasnega prostora je v drugi polovici prejšnjega desetletja prevladoval z več kot polovičnim deležem kombinirani model (kombinacija zakupa po številu prikazov in klikov oz. akcij). Model zakupa oglasnega prostora glede na število prikazov pa je imel približno 40% delež, le približno 5% oglaševalcev pa je uporabljalo model zakupa glede na število klikov oz. izvršenih akcij na spletni strani. Za prvo petletko spletnega oglaševanja je značilno tudi do, da so med različnimi oblikami internetnega oglaševanja daleč najbolj prevladovale pasice, ki so zavzemale več kot 50% delež, sledila so sponzorstva ki so imela v povprečju 40% delež.
Težave s katerimi se je soočalo spletno oglaševanje
Kljub hitri rasti števila internetnih uporabnikov in spletnih strani ter naraščanju vrednosti spletnega oglaševanja pa je bilo začetno obdobje spletnega oglaševanja zaznamovano z mnogimi problemi in za večino spletnih medijev sploh ni bilo tako rožnato kot se zdi na prvi pogled. Do leta 1997 je bilo namreč kar tri četrtine oglaševalskega kolača porazdeljenega med 10 najbolj obiskanih strani. Zaradi nezrelosti trga, nepoznavanja interneta kot medija in pomanjkljivega znanja (oglaševalci denimo niso imeli pojma kako se naj lotijo spletnega oglaševanja) so se morali spletni mediji krčevito truditi, da so premaknili tradicionalne oglaševalce iz ustaljenih kalupov in da so jih prepričali, da se splača oglaševati na internetu.
Pri tem je potrebno poudariti, da se tudi sami oglaševalci niso mogli kaj prida zanesti na svoje marketinške agencije, saj je bilo na njihovi strani več kot očitno nepoznavanje novega medija. Pomanjkanje znanja in nasploh zanimanja, da bi agencije preusmerile del svojih projektov na internet je imel za posledico, da je internetno oglaševanje potrebovalo toliko časa, za svoj pravi zagon in rast. Potrebno je bilo namreč nenehno izobraževanje trga ter poudarjanje prednosti, ki jih internetno oglaševanje prinaša. Spletnim medijem so pri prepričevanju potencialnih oglaševalcev bili v veliko pomoč konkretni primeri in številne raziskave, ki so se ukvarjale s preučevanjem učinkovitosti spletnega oglaševanja. Na srečo so v tistem obdobju spletne oglaševalske akcije dosegale, v primerjavi z zdajšnjimi časi, nadpovprečno učinkovitost merjeno v odstotkih klikov na oglas (click through rate – CTR), kar je pomenilo, da so imeli lastniki spletnih strani v rokah dobro vabo za pridobivanje oglaševalcev.
Spletno oglaševanje v številkah
Prva petletka spletnega oglaševanja je bila zaznamovana z obdobjem izjemne rasti, saj se je vrednost oglaševanja vsako leto za nekajkrat povečala (leta 1997 za 239% v primerjavi z letom poprej, leta 1998 za 112%, leta 1999 pa je bila za 141% večja kot leta 1998). Kljub izjemni rasti pa je vrednost spletnega oglaševanja presegla prvo milijardo dolarjev šele leta 1998. Leto kasneje je bil napravljen prvi večji preboj, saj se je vrednost spletnega oglaševanja podvojila in sicer iz slabih 2 milijard dolarjev na 4,6 milijard.
Gibanje vrednosti spletnega oglaševanje 1997-2004
Vir: PricewaterhouseCoopers
V kontekstu podanih številk in njihove boljše predstave, so zanimivi izsledki raziskave podjetja DoubleClick, ki je primerjal oglaševalske prihodke med tremi mediji: klasično televizijo, internetom in kabelsko televizijo. Pod lupo so vzeli prvih deset let trženja oglasnega prostora za vsak posamezen medij in sicer vrednost internetnega oglaševanje v letih 1995-2004, televizijskega oglaševanja v letih 1949-1958 in oglaševanja prek kabelske televizije v letih 1980-1989. Primerjava med mediji je pokazala, da je vrednost internetnega oglaševanje že po treh letih presegla kabelskega in da je internetno oglaševanje potrebovalo 5 let, da je doseglo vrednost televizijskega oglaševanja.
Zlom pikakom podjetij povzročil padec oglaševanja
Začetek novega tisočletja je bil zaznamovan z nadaljnjo rastjo vrednosti spletnega oglaševanja (8 milijard ob koncu leta 2000), a s pomembno spremembo, saj se je trend po obdobju nenehne rasti, konec leta obrnil navzdol. Gospodarska recesija na prehodu tisočletja in prenapihnjen internetni balon, sta povzročila propad številnih internetnih podjetij in posledično seveda tudi padec vrednosti oglaševanja. Negativni trend, ki se je začel konec leta 2000, se je nadaljeval vse do druge polovice leta 2002, ko je po podatkih organizacij IAB in PricewaterhouseCoopers znašala letna vrednost internetnega oglaševanja 6 milijard dolarjev, kar je za 15% manj v primerjavi z letom poprej in 25% manj kot leta 2000. Oglaševalski primat na spletnih straneh so začela prevzemati večja podjetja. Medtem ko sta bili leta 2000 med največjimi spletnimi oglaševalci le 2 podjetji, ki sta se nahajali na Fortunovem seznamu 500 največjih podjetjih, je bila leta 2002 polovica od 20 največjih spletnih oglaševalcev (med drugim podjetja kot so Amazon.com, Estee Lauder, SBC Communications, General Motors in Barnes & Noble) uvrščena na seznam Fortune 500. Zadnje četrtletje leta 2003 je bilo z 2,2 milijarde prihodkov sicer rekordno, a je na letni ravni vrednost spletnega oglaševanja s 7,2 milijarde dolarjev še vedno zaostajala za letom 2000.
Obdobje ponovne rasti
Vzroke za »bikov trend« na področju spletnega oglaševanja, ki se je začel pred tremi leti, gre iskati predvsem v izhodu podjetij iz gospodarske recesije, vedno večjem pomenu interneta, boljšemu znanju s področja internetnega poslovanja, v vedno daljšem času, ki ga uporabniki prebijejo na internetu, v večjih oglaševalskih površinah, ki so prinesle v spletno oglaševanje nove dimenzije ter seveda v povečanem številu oglaševalcev. Če so se v prvi petletki spletnega oglaševanja podjetja spraševala predvsem »Zakaj sploh oglaševati na internetu?«, pa se podjetja z vse večjo integracijo interneta v trženjsko-komunikacijski splet, sedaj sprašujejo predvsem »Kako nastopati na spletu ter kako učinkovito izkoristiti komunikacijski, transakcijski in distribucijski potencial, ki ga internet ponuja?«.
Za leto 2004 bi lahko rekli, da se je spletno oglaševanje dokončno izkopalo iz krize, celo več, v primerjavi z letom poprej je naraslo za 33% in konec leta s 9,6 milijarde dolarjev doseglo rekordno vrednost v desetletni zgodovini. Poročilo organizacij IAB in PricewaterhouseCoopers, pravi da se pozitivni trendi nadaljujejo tudi v letošnjem letu, saj so podjetja v prvem četrtletju namenila internetnemu oglaševanju $2.8 milijarde dolarjev oziroma 26% več kot v istem obdobju lanskega leta. V Veliki Britaniji so po podatkih raziskave podjetij Interactive Advertising Bureau UK in PricewaterhouseCoopers oglaševalci v letu 2004 prvič v zgodovini porabili več sredstev za internetno (3,9 odstoten delež v celotnem oglaševalskem kolaču) kot za radijsko oglaševanje (3,8%).
Klasične pasice izpodrivajo oglasi vezani na ključne besede
Zaradi težnje oglaševalcev po večjih formatih oglasnih pasic, ki bi jim dopuščale večjo izbiro kreativnih možnosti ter zagotavljale večjo opaženosti oglasov in zaradi razvoja internetnih povezav, ki so omogočale hitrejši prenos podatkov, je v začetku letu 2001 organizacija IAB sprejela priporočila za nove, večje formate spletnih pasic. Uveljavile so se predvsem vertikalne pasice imenovane nebotičniki (ang. Skyscrapers) velikosti 120×600 in 160×600, »jumbo« pasice dimenzij 250×250 in rich-media oglasi. Kljub opaznemu trendu večanja dimenzij oglasnega prostora na spletnih straneh, so v prvih letih novega tisočletja še vedno prevladovale klasične oblike oglasov, dokler jih niso leta 2003 iz prestola vrgle sponzorirane povezave na iskalnikih, na kar je v največji meri vplivala enormna popularnost in uporaba iskalnika Google.
Delež klasičnih oglasnih pasic in sponzorstev je iz leta v leto občutno manjši. Hitro se povečuje oglaševanje povezano s ključnimi besedami, saj so oglaševalci spoznali da gre za cenovno ugoden in učinkovit način oglaševanja. Medtem ko se je delež oglaševanja po ključnih besedah povečal iz 35% v letu 2003 na 40% v letu 2004, so se oglaševalski prihodki povezani z zakupom ključnih besed v istem obdobju povečali kar za 50 % in sicer iz 2.5 milijard na 3.9 milijard dolarjev. V zadnjih dveh letih se je podvojil tudi delež obogatenih (rich media) oglasov, ki so imeli v preteklem letu 10% delež (glej tabelo 2). Njihova vloga pa je dejansko veliko večja, saj so po podatkih podjetja Nielsen//NetRatings imeli kar 35% delež med vsemi prikazanimi spletnimi oglasi. Še posebej veljajo za priljubljeno obliko oglaševanja med telekomunikacijskimi podjetji in podjetji iz avtomobilske industrije, kjer imajo več kot polovičen delež med vsemi prikazanimi oglasi.
Deleži posameznih oglasnih oblik od leta 1997-2004
|
Vir: IAB
Kakor v razvitem svetu se tudi v Sloveniji vedno hitreje uveljavljajo naprednejši oglasni formati, saj se oglaševalci zavedajo da je v neprestanem boju za potrošnikov pozornost, le tem potrebno vedno ponuditi kaj novega. Ker imajo povrh vsega naprednejši oglasi (raztegljivi oglasi, lebdeči oglasi, video oglasi,…) tudi veliko večjo odzivnost, si tako spletni založniki kot oglaševalci prizadevajo stare oglasne oblike v največji możni meri zamenjevati z novimi. Po podatkih podjeta Iprom, specializiranega za spletno medijsko načrtovanje, organizacijo in izvedbo oglaševalskih akcij s spletnimi oglasi, so agencije in naročniki z uporabo programske opreme Iprom AD Server, ki mesečno po standardu IAB dosega v povprečju 850 000 uporabnikov slovenskih spletnih medijev, v prvi polovici leta 2005 izvedli 64% spletnih oglaševalskih akcij s klasičnimi pasicami, 36% oglasnih akcij pa z multimedijskimi oglasi (rich media, video oglasi).
Avtomobilisti imajo radi predvsem rich media oglase
Spletno oglaševanje v Sloveniji ima majhen delež v oglaševalskem kolaču
Delež internetnega oglaševanja v celotnem oglaševalskem kolaču v ZDA vztrajno raste. Medtem ko je leta 1999 dosegal 2% delež, je imelo internetno oglaševanje v preteklem letu že 5,4% odstotni delež kar je skoraj 5x več kot v Sloveniji, kjer je delež internetnega oglaševanja na prav mizerni ravni; približno takšni kot so jo imeli američani pred 7 leti. Da pa se ne bi ves čas primerjali samo z ZDA pa omenimo, da znaša delež spletnega oglaševanja v oglaševalskem kolaču na Švedskem že slabih 8 odstotkov.
Delež spletnega oglaševanja v oglaševalskem kolaču – 2004 (bruto)
Vir: Httpool
V lanskem letu je po podatkih Mediane (www.mediana.si) bruto vrednost oglaševanja v Sloveniji znašala dobrih 77 milijard tolarjev, kar je za 18 odstotkov več kot leto poprej in 32 %več kot leta 2005, ko je bila bruto vrednost oglaševanja 58 milijard SIT. Podobno kot v preteklih letih največji kos oglaševalskega kolača pripada televiziji, ki je imela v lanskem kolaču 59% delež. Sledijo revije z 11 odstotki, dnevniki z 10 odstotki, 6 odstotkov ima radio, po 5 odstotni delež imajo plakati in priloge dnevnikov, odstotek manj časopisi, 1 odstotek predstavlja internet (leta 2002 je imel 0,8 odstotni delež, leta 2001 pa 0,4%). Bruto vrednost internetnega oglaševanja je tako v lanskem letu znašala 750 milijonov tolarjev.
Če gledamo na spletno oglaševanje v vidika deleža v celotnem oglaševalskem kolaču, lahko rečemo, da se spletno oglaševanje v Sloveniji še vedno ni prijelo, saj prevladujejo med oglaševalci predvsem večja podjetja, ki namenjajo internetu mizern del celotnega oglaševalskega kolača in to kljub temu, da je doseg interneta že precejšen, da ponuja internetno oglaševanje precej velik razpon kreativnih možnosti in da je učinkovitost oglaševanja na internetu veliko bolj merljivo kot v klasičnih medijih.
Problem slovenskega oglaševalskega trga je že zadnjih nekaj let zelo podoben. Kljub opaznemu napredku lahko še vedno govorimo o pomanjkanju znanja na področju spletnega oglaševanja in interneta nasploh. Manjši oglaševalci zaradi omejenih finančnih sredstev ne oglašujejo preko agencij in se oglasnih akcij lotevajo po najboljših močeh, kot vedo in znajo. To seveda posledično prinaša v večini primerov skromne rezultate, kar vpliva na dodatno nezaupanje podjetij do internetnega oglaševanja. Po drugi strani so oglasne agencije v Sloveniji vsak kar se tiče znanja, kreative in produkcijskih zmožnosti v zadnjih letih precej napredovale, vendar se zdi da do internetnega oglaševanje niso kaj prida zainteresirane ter da se ga zaradi skromnih profitov raje izogibajo.
Večino oglaševalskega kolača si tako kot v svetu tudi v Sloveniji razdelijo najbolj obiskane spletne strani. Če sta še pred štirimi leti večino oglaševalskega denarja pobirala Matkurja in SiOL pa sedaj temu ni več tako. Trend obiskanosti pri Matkurji je namreč že nekaj časa obrnjen navzdol, kar se kaže tudi v vedno manjših oglaševalskih prilivih. Daleč pred vsemi je Najdi.si, ki je zaradi kvalitetnega iskalnika in posledično velike obiskanosti, dobre trženjske ekipe in sredstev, ki jih vlaga v razvoj, daleč najbolj priljubljen med oglaševalci, tako da si odreže največji kos oglaševalske pogače. Med spletne strani, ki se lahko pohvalijo s solidnimi oglaševalskimi prihodki pravgotovo sodita 24ur.com in SiOL.net. Veliko spletnega oglaševalskega denarja pobereje tudi specializirani mediji (še posebej Finance-on.net), saj lahko na njih oglaševalci bolj natančno dosegajo svojo ciljno populacijo.
Širokopasovne povezave in ciljano oglaševanje
Če smo še pred nekaj leti merili hitrost povezav v Kbits pa se danes velik delež internetnih uporabnikov že pogovarja o tem s koliko megabitno povezavo dostopajo do interneta. Po podatkih podjetja Nielsen//NetRatings je v ZDA decembra leta 2004 že 54% gospodinjstev z dostopom do interneta uporabljalo širokopasovno povezavo. Ravno naraščanje hitrosti internetnih povezav je pripeljalo do tega, da ni več noben problem pretočiti na računalnik nekaj 100 kb velik video oglas v nekaj sekundah, ne da bi bilo pri tem kakorkoli moteno uporabnikovo pregledovanje spletne vsebine. In še en podatek je zelo pomemben za oglaševalsko industrijo – uporaba širokopasovnih povezav je namreč prinesla tudi veliko daljše čase, ki jih uporabniki preživijo na internetu, saj jim ni več potrebno meriti časa in stroške telefonskih impulzov. Po podatkih podjetja DoubleClick preživijo uporabniki širokopasovnih povezav v povprečju skoraj 50% več časa na internetu kot uporabniki modemskih povezav.
Video je v spletne oglase vpeljala družba Unicast (www.unicast.com), ki je v začetku leta 2004 predstavila novost na trgu oglaševanja – 30 sekundne celozaslonske video oglase (Video Commercial), ki so internetno oglaševanje popolnoma približali televizijskemu. Poleg uporabe širokopasovnih internetnih povezav, večjih oglasnih površin in novih oglasnih formatov, je spletna tehnologija napredovala že do takšne mere, da omogoča razvoj učinkovitih oglaševalskih akcij in praktično neomejenih kreativnih rešitev, ki temeljijo na video, avdio in interaktivnih učinkih. Prihod videa na internet pa pomeni, da bodo tako spletne vsebine kot oglasi lahko postali veliko bolj zabavni in čustveni. Po podatkih družbe Jupiter Research so oglaševalci v ZDA lani porabili 77 milijonov dolarjev za spletne video oglase, do leta 2009 pa naj bi se ta znesek povečal za več kot osemkrat – na 657 milijonov dolarjev.
Poleg vse večjih dimenzij spletnih oglasov in vse večji integriranosti videa v spletne oglase, poteka razvoj spletnega oglaševanja tudi v smeri čimbolj natančnega ciljanja in osebnega pristopa. Podjetja se namreč vedno bolj zavedajo, da ponuja spletno oglaševanje pred klasičnimi mediji številne prednosti med katerimi velja izpostaviti možnost natančnih meritev, sledenje uporabnikom, možnost natančnega ciljanja ter interakcijo z uporabnikom. Pri spletnih oglasih ni prednost samo v tem, da lahko oglaševalci natančno spremljajo obisk. Vedo celo to, odkod je prišel obiskovalec na njihovo spletno stran, in kam je odšel. V skladu z obnašanjem obiskovalcev lahko oglaševalci plasirajo takšne oglase, ki natančno ciljajo prave ciljne skupine. Tako je ena od vročih tem internetnega oglaševanja v zadnjem času tudi ciljanje glede na obnašanje spletnih obiskovalcev (ang. behavioral targeting). Gre za to, da se določenemu obiskovalcu servirajo le tisti oglasi, ki so vezani na njegovo obnašanje med obiskovanjem spletnih strani.
Perspektive spletnega oglaševanja
Z integracijo interneta v klasični medijski splet bo počasi tudi spletno oglaševanje dobilo delež, ki mu pripada. Večji oglaševalci namreč po podatkih Ameriškega oglaševalskega združenja in družbe Atlantic Media, namenjajo internetnim oglasom povprečno 8 odstotkov oglaševalskega proračuna, v treh letih pa naj bi se ta delež povečal na 17 odstotkov. Analitiki napovedujejo, da bo gonilna sila nadaljnje rasti internetnega oglaševanja predvsem vse večja razširjenosti širokopasovnega dostopa do interneta, odmik oglaševalcev od tradicionalnih tiskanih in elektronskih medijev, ter vse večja uporaba spletnih obogatenih oglasov (rich media), ki so skorajda enaki kot TV oglasi. Forrester Research ocenjuje, da bo spletni oglaševalski kolač do leta 2010 vreden že 26 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi naj dosegel bi osemodstotni delež v celotnem prihodku od oglaševanja. Krepitev deleža bi naj bila posledica padca oglaševanja v revijah, direktni pošti in časopisih. Na rast spletnega oglaševanja bi naj vplivali predvsem sponzorirani zadetki pri iskanju ter video oglasi.
O tem kako bi se naj spletni oglaševalski trg razvijal v naslednjih letih, pa je Simon Cetin, direktor podjetja Iprom, povedal naslednje:« Nenehno naraščanje števila spletnih medijev in naprav za dostopanje do vsebin je pripeljalo do tega, da je načrtovanje in zakupovanje spletnega medijskega prostora ter časa postalo izredno težavno in zapleteno. Zaradi mobilnosti potrošnikov, obsežne izbire medijev in poplave vsebin postaja doseganje ciljnih uporabnikov vse težje. V prihodnosti se bo oglaševanje s spletnimi oglasi lahko zanašalo le na avtomatske sisteme, ki ugotavljajo, kako in na kakšne načine določeni osebi »dostaviti« ustrezen oglas ob želenem času in prek pravega medija oziroma naprave. Razvoj »inteligentnih« programov, ki v realnem času uporabnikom različnih medijev posredujejo oglasna sporočila, glede na to, kaj ti gledajo in kako se na vsebine odzivajo, je na neustavljivem pohodu.«
Kratka kronologija spletnega oglaševanja1994 • oktobra se na spletni strani HotWired.com odvrtijo prvi spletni oglasi. Med prvimi spletnimi oglaševalci se pojavijo AT&T, MCI, Sprint, Volvo1995 • Forrester Research poroča, da bi naj znašal letni obseg spletnega oglaševanja $37 milijonov dolarjev • InfoSeek in Netscape začneta prodajati oglasni prostor glede na število prikazov oglasa1996 • AT&T začne prvo oglaševalsko akcijo z animiranimi oglasnimi pasicami • Microsoft plača za sponzoriranje spletne strani, ki je namenjena finalu ameriškega nogometa $200,000 • Yahoo! dovoli podjetju Proctor & Gamble, da zakupi oglasni prostor po modelu CNK (cena na klik) • organizacija CASIE (The Coalition for Advertising Supported Information and Entertainment) v sodelovanju z IAB objavi standarde za oblike in velikosti spletnih oglasov • podjetja namenijo spletnemu oglaševanju $301 milijone dolarjev • prva uporaba Flasha, na podlagi katerega je 9 let kasneje izdelanih 98% vseh naprednih (rich media) spletnih oglasov 1997 1998 2000 2001 2002 2003 2004 2005
|