Uporaba RSS-a in blogov v poslovne namene

27/01/2005/ Radoš Skrt / E-mail marketing, RSS / 0 comments

RSS ali Really Simple Syndication je protokol, ki vzpostavlja okolje za objavo in distribucijo spletnih vsebin v xml formatu. RSS je primeren za prenos vseh podatkov, ki se dajo razbiti na dovolj strukturirane enote, ki ustrezajo standardu RSS, pa naj gre pri tem za posredovanje informacij o aktualni ponudbi, za prenos člankov ali pa za obveščanje o novostih na domači strani. RSS je skratka primeren za uporabo v primerih, ko želimo dostaviti določeno vsebino do internetnih uporabnikov. Vsebina in povezave, ki se posredujejo prek RSS, se lahko prebirajo s s pomočjo posebnih programov ali pa s pomočjo programskih dodatkov znotraj brskalnikov, ki uredijo posredovano vsebino v pregledno in urejeno celoto. Uporabnik, ki uporablja RSS, ima lahko tako na enem mestu zbrane naslove številnih novic iz različnih virov.

Razlika med e-pošto in RSS
V primerjavi z e-pošto, kjer uporabniki kljub temu da se prijavijo na prejemanje točno določnih obvestil in novic, dobivajo še goro e-pošte, ki je niso naročili, si pri RSS-u uporabnik sam izbere vir informacij in mu pri tem ni potrebno skrbeti koliko sporočil in kdaj jih bo dobil v poštni nabiralnik. Pomembna razlika med obema kanaloma za prenos informacij je tudi ta, da zahteva prijava na e-novice posredovanje kontaktnih podatkov (najmanj kar moramo posredovati je naš e-naslov), pri RSS pa nam tega ni potrebno storiti. Če smo se že lotili primerjave e-pošte in RSS moramo omeniti tudi to, da je odjava s poštnih seznamom na katere so naročeni velikokrat težavna, medtem ko je za odstranitev RSS vira, ki ga ne želimo več prejemati dovolj že en klik.

Največji problem e-pošte v očeh uporabnikov je v tem, da vse pogosteje prihaja do zlorab posredovanih naslovov, oziroma do t.i. spama. Ker pri e-pošti nimamo nadzora nad pošiljanjem (čeprav ga bi po zakonu, ki priznava opt-in načelo morali imeti), nam lahko pošiljatelj pošilja tudi vsebine na katere se nismo naročili ali pa jih sploh ne želimo prejemati. Osebe in podjetja, ki posedujejo naše e-naslove nam pač lahko pošljejo vse kar želijo, ne ozirajoč se na morebitne negativne posledice, ki jih takšno pošiljanje vzbudi pri uporabnikih.

V popolnem internetnem svetu bi v poštne predale dobivali samo tisto vsebino, ki smo jo zahtevali ali želeli prejeti in od tistih pošiljateljev od katerih to želimo. Tak idealen svet je seveda navadna utopija, ki se kaže v poplavi nezaželne pošte, ki vsak dan roma v naše e-poštne nabiralnike. Na žalost je cena, ki jo moramo plačati, če želimo uporabljati e-pošto ta, da smo bolj ali manj prisiljeni sprejemati tudi tisto vsebino, ki je sploh ne želimo prebirati in ki nas ne zanima. To je pač negativna posledica demokracije, ki vlada na internetu. Za takšno stanje seveda ni kriv internet kot medij, ampak uporabniki sami, saj premalokrat upoštevajo pravila etičnega obnašanja.

V katerih primerih lahko RSS nadomesti e-pošto?
Primerno rešitev omenjenega problema, ponuja RSS, ki omogoča prejemanje tiste vsebine in od tistih pošiljateljev od katerih to želimo. Vsebino lahko pregledujemo znotraj brskalnika (v primeru uporabe brskalnika Firefox) ali pa s pomočjo posebnih programov za prebiraje novic. Če nam vsebina ne ustreza, lahko ponudnika informacij preprosto zbrišemo z našega seznama. Če samo pomislimo koliko korakov je običajno potrebnih pri e-pošti, da se odjavimo s seznama prejemnikov, da niti ne omenjamo možnih zlorab, potem je tako udoben način odnaročanja, ki ga ponuja RSS, ena izmed večjih prednosti v primerjavi z e-pošto. Poleg tega se nam vsebina ne kopiči na našem računalniku in nam ne zavzema dragocenega prostora na disku, saj prejemamo na naš računalnik samo kratke povzetke in povezave do vsebinskih področij, ki nas zanimajo, samo vsebino pa si preberemo na spletnih straneh ponudnikov informacij.

RSS ponudnik name ne more vsiljevati vsebine, ki jo ponuja preko svojega vira, niti je ne more dostaviti do našega računalnika brez našega privoljenja. Nadzor nad vsebino je namreč popolnoma v naših rokah, saj se sami odločamo, katere vsebine bo bral naš program, kdaj in kako. RSS deluje tako v celoti po metodi opt-in, kar pomeni, da posreduje sporočila izključno tistim uporabnikom, ki so se na prejemanje naročili. Na ta način lahko uporabnik prebira dejansko samo le tiste vsebine, ki ga res zanimajo in ne tako kot pri e-pošti, kjer mu je mnogo vsebin dobesedno vsiljenih in posredovanih brez njegovega privoljenja (problm spama), poleg tega pa mu grozijo še številni virusi.

Pogled v prihodnost
Na podlagi izkušenj, ki jih je prinesla uporaba e-pošte in številnih prijav na e-liste, ko še ni bilo govora o spamu, lahko predvidevamo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi s prijavami na RSS vire. Zaradi vedno večjega števila RSS virov bodo uporabniki težko ločili zrno od plevela. Slej ko prej, se bodo naročili, predvsem zaradi radovednosti, na takšno število virov, za katerega bodo kmalu ugotovili, da ga ne morejo več obvladovati. Seveda bodo uporabniki takoj, ko bodo ugotovili, da so izgubili preglednost in da so se zgubili v gozdu RSS virov, začeli opravljati selekcijo med njimi. Prekomerno število virov predstavlja tudi veliko nevarnost za vsakega RSS ponudnika, saj se z večanjem celotnega števila virov posledično zmanjšuje vidnost vsakega posameznega vira. To napoveduje oster boj med ponudniki vsebin, ki bodo skušali na takšne in drugačne načine pritegniti pozornost uporabnikov. Uspelo bo samo tistim ponudnikom RSS vsebin, ki jim bo s svojo strokovnostjo in verodostojnostjo ter kvaliteto posredovanih informacij uspelo prepričati dovolj širok krog uporabnikov.

Glede na to, da se po spletnih straneh že vodijo številne razprav o tem ali lahko RSS nadomesti e-pošto, naj takoj razčistimo s to dilemo. RSS nikakor ne bo zamenjal e-pošte, saj je bistvo e-pošte v dvosmernem komuniciranju, poglavitna naloga RSSa pa je enosmerna distribucija podatkov. E-pošta bo kljub problemu spama še nekaj časa ostala nepogrešljivo sredstvo komuniciranja. Dejstvo pa je, da lahko RSS v bližnji prihodnosti znatno spremeni način dostave in dostop do željenih vsebin. Pričakovati je, da bo RSS v določeni meri spremenil način uporabe interneta. Porazdelila se bodo namreč opravila, ki jih opravljamo z internetnimi aplikacijami (www, e-pošta, RSS). Pričakovati je vedno manj prijav na e-liste, nikakor pa ne tega, da ljudje ne bodo več posredovali svojih podatkov v zameno za posredovanje določenih vsebin. Način dostave in samega pregledovanja vsebin se bo porazdelil znotraj omenjenih aplikacij. Večina korespondence bo še vedno slonela na uporabi e-pošte. V prednosti pri dostavi vsebine preko RSS kanala bodo vsekakor tisti ponudniki, ki jih bo uporabnik prej zaznal na trgu in v katerih bo seveda prepoznal kakovost ponujene vsebine.

Trenutno največja slabost RSSa je njegova nizka penetracija oziroma slaba razširjenost njegove uporabe. Po eni strani to tudi ni čudno, saj se je o RSS začelo intenzivneje govoriti šele v letošnjem letu. Ali bodo uporabniki sprejeli RSS kot osnovno orodje za prebiranje vsebine, ki jih zanimajo, še ne moremo z zagotovostjo vedeti. Dejstvo je, da se število uporbnikov, ki ga uporabljajo hitro veča, predvsem zaradi vedno večjega števila nenaročene pošte in virusov, ki se prenašajo z e-pošto. Dokončno uveljavitev lahko pričakujemo, ko bo stopnja penetracije dosegla neko kritično maso in ko bodo podjeta začela veliko bolj intenzivneje izkoriščati RSS za posredovanje vsebin do ciljnih javnosti.

Ena izmed poglavitnih pomanjkljivost RSS kanala je tudi ta, da zahteva od uporabnikov (razen v primeru uporabe Mozillinega brskalnika) namestitev posebne programske opreme. To pa je že težava za dobršen del spletne populacije. Dokler RSS ne bo postal standardna aplikacija tudi v brskalniku Internet Explorer, verjetno ne moremo pričakovati njegove večje uporabe. Le-ta bo omejena na določene ozke segmente naprednih internetnih uporabnikov.

Kako kreiramo RSS vir?
Ustvarjanje RSS vira in objava vsebin je zelo preprosta. Ponudnik vsebine mora na svojo spletno stran namestiti RSS vir (RSS feed), na katerega se lahko uporabniki naročijo. Če ponuja vsebino iz različnih interesnih področij, je smiselno, da jo razdeli na različne kanale. Tako je lahko npr. en kanal namenjen predstavitvi izdelkov iz aktualne ponudbe, drugi kanal pa je lahko namenjen posredovanju člankov itd. Pa raje pojdimo lepo po vrsti oziroma po korakih, ki jih moramo opraviti, če želimo vzpostaviti RSS vir:

1. Najprej moramo kreirati RSS datoteko v xml formatu (glej okvir), ki bo vključevala naslove novic, njihove povzetke in povezave do celotne vsebine novice, ki jo bomo objavili na spletni strani.
2. Na spletno stran moramo namestiti povezavo do našega RSS vira. V ta namen lahko uporabimo naslednjo ikono
3. Priporočljivo je, da vpišemo naš RSS vir v številne RSS imenike.
4. Verjetno boste kmalu ugotovili, da imate več težav z izobraževanjem vaših obiskovalcev o tem kaj sploh je RSS in kako se prijaviti na RSS vir, kot pa z samim ustavarjanjem RSS vira.

Kako se naročimo na RSS vir in kako ga prebiramo?
Spletne strani, ki posredujejo informacije prek RSS kanala, to tudi jasno označijo – najpogosteje z ikono na kateri piše “XML” ali “RSS” ( ). Za iskanje RSS virov lahko uporabite RSS direktorije, kjer so viri razvrščeni v različne kategorije (zabava, politika, gospodarstvo,itd). Eden izmed največjih tovrstnih direktorijev je Syndic8.com (www.syndic8.com) kjer lahko iščete vire po kategorijah ali pa s pomočjo ključnih besed. Dodajanje novega vira je enostavno, saj morate imeniku posredovati le URL naslov do vaše xml datoteke.

V primeru, da prebiramo RSS vire s pomočjo programskega dodatka Sage, ki deluje znotraj brskalnika Firefox, izberemo v orodni vrstici opcijo Tools/Sage in počakamo, da se nam v levem delu zaslona odpre okno, ki je namenjeno pregledovanju RSS virov. S klikom na posamezen vir, se nam na levi strani pod seznamom virov odprejo posamezne novice izbranega vira v osrednjem delu ekrana pa naslovi in povzetki novic. Kliko na izbrano novico nas pripelje na spletno stran, kjer si lahko novico v celoti preberemo.

Pregledovanje RSS vira

V primeru, da želimo dodati nov vir, moramo klikniti na ikono, ki ponazarja povečevalno steklo (Discover Feeds). Odprlo se nam bo okno v katerem bodo izpisani viri na katere se lahko naročimo. Sedaj moramo označiti željeni vir in klikniti na Add Feed.

Dodajanje RSS vira

V primeru uporabe brskalnika Interner Explorer lahko uporabite dodatek Pluck (www.pluck.com), ki poleg branja RSS vsebin omogoča še napredno iskanje po Googlu, izpopolnjeno upravljanje s priljubljenimi povezavami in nekaj ostalih funkcionalnosti. Seveda pa lahko za prebiranje RSS vsebin uporabljate posebej v ta namen narejen programe kot so npr. NewsMonster (www.newsmonster.org), Awasu (www.awasu.com), FeedReader (www.feedreader.com), FeedDemon (www.bradsoft.com), itd.

Kaj je blog?
Z besedo blog, ki je skovanka besed Web log, označujemo spletno stran, ki je namenjena objavljanju dnevniških zapisov posameznikov, zaradi česar blogi običajno izražajo osebna stališča avtorjev. Blogi pa ne delujejo zgolj enosmerno, saj običajno omogočajo bralcem, da podajo svoje komentarje na objavljen prispevke, ki jih nato lastniki dnevniških strani tudi objavijo.

S pomočjo programske opreme je vodenje bloga preprosto opravilo, ki ne zahteva znanje programskega jezika. Bloge lahko preko spletnega vmesnika piše kdorkoli, kadarkoli in od kjerkoli. Eno izmed najbolj poznanih spletnih strani, ki omogočajo ustvarjanje in objavo blogov, najdemo na naslovu www.blogger.com. Kljub temu, da lahko objavimo vse kar nam srce poželi, je vprašanje, če bo kdo objavljeno vsebino sploh prebral. V poplavi blogov je vsekakor potrebno najprej opozoriti nase in pritegniti uporabnike na spletno stran, kjer je blog objavljen. Če pišejo bloge znane osebe, ki uživajo ugled v širši javnosti ali pa samo znotraj določenih interesnih skupin, se za njihov obisk ni potrebno bati. Tako lahko na spletu zasledimo številne dobro obiskane bloge, ki jih pišejo igralci, umetniki, politiki, športniki, marketinški strokovnjaki, ipd.

Na bloge lahko gledamo tudi z druge strani in sicer z vidika bralca. Najti zanimiv blog, ki bo pritegnil našo pozornost je v morju številnih blogov silna težko. Večina se jih namreč ukvarja z nebulozami in stvarmi, ki ne zanimajo nikogar. Glede na to, da so nekateri najbolj poznani iskalniki zaradi številnih zlorab, ki so bile povezane s pozicioniranjem spletnih strani, prenehali indeksirati bloge, si lahko pri njihovem iskanju pomagamo z imeniki in iskalniki, ki iščejo vsebino izključno po blogih (glej tabelo 1).

Iskalniki po blogih

Blogosfera v številkah
Število uporabnikov blogov se po podatkih podjetja Technorati (www.technorati.com) podvoji na vsakih pet mesecev. Hitra rast števila uporabnikov blogov se odraža tudi v precejšnji rasti števila objavljenih blogov, ki bi se naj od lanskega junija, ko so jih našteli 500.000, povečali že za osemkrat. Poročilo podjetja Pew Internet & American Life (www.pewinternet.org) pravi, da bi se naj na vsakih 5.8 ustvaril nov blog, kar pomeni 15.000 novorojenih blogov dnevno. Dnevno bi naj skrbniki blogov (90 % bi jih naj bilo starih med 13 in 29 let) objavili okoli 250.000 novih sporočil.

Blog demografija

Če vzamemo podatke o hitri rasti števila blogov pod drobnogled, kaj kmalu ugotovimo, da ni vse tako rožnato kot se zdi na prvi pogled. Največja slabost številnih blogov je namreč v tem, da se jih velika večina sploh ne osvežuje, kar pomeni, da se pisci ne ukvarjajo več z njimi ali pa so objavljene informacije že zelo zastarele. Ker je bilo veliko blogov narejenih v valu navdušenja ali pa kot testni projekti pri preučevanju nove tehnologije, so njihovi lastniki preprosto pozabili nanje. Takšne bloge lahko označimo za mrtve, kljub temu, da jih številna razsikovalna podjetja še upoštevajo v svojih statistikah. Problem velika števila blogov se kaže seveda tudi v njihovi branosti. Le redki blogi so namreč uspeli pritegniti širši krog bralcev. Na svetu bi naj bilo samo 200 blogov, ki beležijo mesečno več kot 1 milijon prikazov strani, 20 blogov pa bi naj mesečno zabeležilo več kot 10 milijonov prikazov. Za lažjo primerjavo naj povemo, da je naša najbolj obiskana stran Najdi.si meseca oktobra beležila 55 milijonov prikazov.

Hitra rast števila blogov

Katere nasvete upoštevati pri pisanju blogov?
Če želimo pritegniti k branju našega bloga širši krog uporabnikov, moramo bloge redno objavljati, kar pa seveda zahteva kar precej časa. Konec koncev gre za dnevniške zapise, ki bi se jih po pravilu moralo pisati vsak dan ali vsaj nekajkrat na teden. Pri pisanju blogov se moramo držati pravila, da je bolje če ne napišemo nič novega, kot pa da bi pisali kar tja v en dan. Bralci bodo vedno ocenjevali vsebino z vidika njene zabavnosti, relevantnosti ali pa zgolj z vidika uporabnosti v praksi. Če boste mlatili prazno slamo in govoričili tja v en dan, vas bodo bralci hitro spregledali in vaš dnevnik za vedno zapustili.

Poleg podajanja primerne vsebine je pomemben tudi sam način pisanje. Pisci se morajo potruditi tako s stilom pisanja kot slovnično pravilnostjo objavljenih besedil. V podjetjih, ki se odločijo za objavo blogov, je potrebno med zaposlenimi skrbno izbrati primernega pisca. Izbira je pomembna predvsem zaradi tega, ker bodo pisci, četudi bodo podajali osebna razmišljanja, v bistvu glasniki podjetja na internetu, ki bodo na nek način odražali tudi kulturo podjetja v katerem so zaposleni. Si predstavljate kakšno škodo lahko naredi podjetju pisec, katerega pisanje se ne sklada s poslovno politiko podjetja ali pa pisec, ki podaja mnenja, ki pri širši javnosti izzovejo negativna občutja?

Ne glede na to ali bom opisali bloge v privatne ali posloven namene, je koristno, če pri pisanju upoštevamo naslednje nasvete:

1. Objavljena vsebina mora biti ažurna, aktualna, relevantna in verodostojna. Osredotočite se na podajanje aktualnih informacij s področja na katerem delujete. Podajajte takšno vsebino za katero menite, da bo zanimiva vaši ciljni populaciji.
2. Oblikovno naj vaši zapisi izgledajo preprosto, brez odvečne grafike in brez uporabe večjega števila različnih pisav in barv. Bolj kot na samo obliko se osredotočite na tekst. Ljudje bodo obiskovali vaš dnevnik zaradi vsebine in ne zaradi vaših kreativnih rešitev.
3. Če pišete o različnih stvareh, je priporočljivo, da vsebino razdelite v več kategorij. Vzdržujte tudi arhiv vseh objav.
4. Bodite vztrajni. Krog vaših bralcev se bo verjetno večal zelo počasi. Boljšo vsebino kot boste objavljali, večja je možnost, da se bo vaša baza bralcev hitreje povečevala.
5. Izmenjujte povezave s pisci blogov. Na svoji strani objavite povezave do sorodnih ali pa kako drugače zanimivih blogov.
6. Nič ne bo narobe, če boste bloge začinili s kančkom humorja. Vaši zapisi naj nikar ne bodo sterilni in suhoparni.
7. Bralcem omogočite možnost povratne informacije oz. možnost vnosa komentarja. Spodbujajte jih k razpravi. Več odzivov kot boste dobili, večja bo potrditev, da delate dobro, da so vaši blogi obiskani in da pritegnejo pozornost bralcev.

Integracija blogov in RSS kanalov v trženjski splet
Uporaba RSS kanala za posredovanje informacij je še posebej primerna za vse informacijsko naravnane spletne strani in za vse tiste strani, ki v pogostih časovnih intervalih osvežujejo svojo vsebino. Uporaba RSS kanala nikakor ne pomeni, da morate na stranski tir postaviti e-pošto. Smisel uporabe različnih orodij je v njihovi integraciji in doseganju sinergijskih učinkov. Tako je npr. zelo koristno, če prejemnike vaših poštnih sporočil povabite na prebiranje vašega bloga, jih v blogu povabite, da se naročijo na vaše e-novice in jih npr. prek RSS obvestite o vseh teh stvareh.

Bistvo pisanja blogov v poslovne namene je poleg gradnje pozitivne podobe podjetja v javnosti in bolj ali manj prikrite promocije tudi v gradnji dolgoročnih odnosov s strankami. Podjetje lahko s pomočjo blogov izrabi še dve pomembni prednosti, ki jih blogi omogočajo – bloge lahko uporabi kot učinkovito orodje virusnega marketinga ali pa kot enega izmed temeljev pri gradnji virtualne skupnosti, ki združuje ljudi podobnih interesov. Potencial, ki ga prinašajo blogi leži predvsem v tem, da se lahko širši ali pa zgolj samo ciljni javnosti predstavimo na enostaven, izviren in brezplačen način in sicer kot kot relevanten, strokoven in uporaben vir informacij. Le tako lahko namreč sploh pridobivamo bralce, pritegnemo njihovo zanimanje, pozornost in zaupanje ter gradimo dolgoročne odnose z njimi. Čas in trud, ki ga bomo namenili pisanju blogov se nam lahko čez nekaj časa bogato obrestuje, saj si lahko podjetje z objavljanjem prispevkov na učinkovit način gradi svojo kredibilnost in ugled v javnosti, poleg tega pa lahko bralce, ki so bili na začetku samo potencialne stranke pretvori v zveste in redne kupce.

Pisci blogov si lahko pri ustvarjanju prometa na spletnih straneh tudi medsebojno pomagajo, in sicer tako, da objavljajo povezave do sorodnih ali pa kako drugače zanimivih blogov. Na podlagi recipročnih povezav drug drugemu delajo brezplačno reklamo s čimer posledično povečajo tudi pritok obiskovalcev na spletne strani, kjer je blog objavljen. Nikakor ne gre prezreti dejstva, da lahko piscu blogov delajo brezplačno reklamo tudi sami internetni uporabniki s tem ko na svojih straneh objavijo povezavo do bloga ali pa spletno stran bloga prek e-pošte priporočajo svojim znancem in prijateljem. Tovrstni način promocije, ki je značilen za virusni marketing, se lahko ob učinkoviti izvedbi odraža v povečanem obisku spletne strani, ki objavlja blog in posledično tudi v večji možnosti za sklenitev novih poslov.

Nevarnost, ki bi lahko prišla z množično uporabo RSS je ta, da bo RSS izgubil »nedolžnost«, saj bo postal zanimiv številnim oglaševalcem, ki bodo začeli v vsebino, ki jo podjetja dostavljajo prek RSS kanala, vključevati oglasna sporočila. Najbolj obiskani blogi so seveda že sedaj zanimivi oglaševalcem. Za razliko od oglaševanja v RSS virih, ki je še v povojih in ki tudi ne bo ponujalo veliko manevrskega prostora, pa imajo oglaševalci na spletnih straneh blogov na razpolago skorajda celoten oglaševalski arzenal. Oglaševalskemu onesnaževanju besedil se verjetno ne bo dalo izogniti, še posebej če pomislimo, da se je na trgu pred kratkim pojavila nova oblika spletnega oglaševanja – kontekstualni oglasi, ki se zdijo še posebej primerni za uporabo v besedilih posredovanih prek RSS kanala in v blogih.

Pri tej novi vrsti spletnega oglaševanja gre za oglas, ki se pojavlja kot kombinacija tekstovne povezave in lebdečega oglasa, in sicer v besedilih spletnih medijev na podlagi predhodno izbranih ključnih besed. Naročnik izbere določene ključne besede, ki se na spletnih straneh, kjer je zakupljen kontekstualni oglas, obravajo in podčrtajo, seveda v primeru, da so v vsebini sploh prisotne. Ko se uporabnik dotakne besede s kurzorjem miške, se nad besedo prikaže oglas s povezavo do oglaševalčeve spletne strani. Pri Httpoolu, ki je trenutno edini ponudnik kontekstualnih oglasov, je cena zakupa tovrstnega oglasa sestavljena iz cene na prikaz (10 SIT) in cene na klik (90 SIT). Grega Stritar, vodja razvoja pri Httpoolu pravi, da je kontekstualni oglas zanimiv tako za oglaševalce, kot za medije. »Za medije je zanimiv zato, ker se ne prekriva z ostalimi oglasnimi pozicijami in kot tak mediju poveča možnost prihodka iz naslova oglaševanja. Za oglaševalce pa je zanimiv predvsem zaradi tega, ker je od sedaj mogoče tudi na portalih in spletnih straneh, ne samo iskalnikih, prikazovati »ciljane« oglase – oglase, ki se prikazujejo v odvisnosti od uporabnikovega deskanja.«

Kontekstualni oglas

Ponudniki vsebin bodo morali temeljito razmisliti, če se jim splača objavljati oglase v vsebinah, ki jih posredujejo. Zavedati se morajo namreč, da so uporabniki že počasi siti vseh vrst reklam, ki jih srečujejo na internetu in da si želijo vsaj malo miru, ki jim ga RSS v osnovi omogoča. Nikar ne gre spregledati dejstva, da lahko uporabnik ponudnika RSS vira vsak trenutek izklopi, če se mu to zdi potrebno.

Ker ponudniki vsebin ne morejo dostavljati svojih vsebin tistim uporabnikom, ki njihovega vira nimajo v zaznamkih agregatorjev za prebiranje RSS vsebin, obstaja verjetnost, da bodo RSS agregatorji začeli na različne načine sami porivati vsebino do uporabnikov in na veliko oglaševati posamezne ponudnike, kar lahko spreobrne pull kanal v popolnoma nasprotno smer – v push kanal, ki bo vsiljeval vsebino uporabnikom. Karkoli se bo že zgodilo, bodo imeli na srečo zadnjo besedo uporabniki, ki bodo sami odločali o tem, kaj bodo prebirali in od katerih virov.

Objavljeno v reviji Moj mikro