Spletno oglaševanje v Sloveniji

Evforije, ki smo jo zaradi internetnega booma, čutili na prehodu tisočletja ni več zaznati. Naravna selekcija (beri pomanjkanje virov z naslova spletnega oglaševanja) je opravila svoje delo. Propadla so mnoga obetavna spletna mesta, saj niso imela zadostnih sredstev za preživetje, kaj šele za razvoj. Obdržali so se tisti mediji, ki že vrsto let predvsem na podlagi entuziazma in v upanju na boljše čase, počasi gradijo svoj krog zvestih uporabnikov. Tisti spletni mediji, ki so obstali na trgu, so se pač sprijaznili, da hitrega in enormnega zaslužka o katerem so sanjali pred nekaj leti, ni. Kljub hitri rasti števila internetnih uporabnikov in vedno večji uporabi interneta v poslovne namene, se spletno oglaševanje še ni uveljavilo tako, kot bi si spletni mediji želeli.

Obiskanost spletnih strani
Iskalnik Najdi.si je z naskokom daleč najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Mesečno ga po podatkih raziskave RIS obišče 63% uporabnikov interneta v Sloveniji, ki bi jih naj že več kot 710.000. Mesečni doseg Matkurje, ki je bila vrsto let (do pojava Najdi.si) daleč najbolj obiskana spletna stran, znaša 46%. Ob dosegu, ki je še vedno zelo velik, velja omeniti, da je trend obiskanosti pri Matkurji že nekaj časa obrnjen navzdol, kar se kaže tudi v vedno manjših oglaševalskih prilivih. Razkorak z razvojnimi trendi in težave povezane z lastniško strukturo so pač zahtevale svoj davek. Siol kot največji internet provider v državi drži svojo pozicijo, ravnotako kot tudi Email.si kot največji ponudnik brezplačne e-pošte. Večjo popularnost glede na prejšnja leta je moč zaznati pri spletnih straneh RTV Slovenija (www.rtvslo.si) in 24ur.com, saj gre pri obeh primerih za prenovljene in vsebinsko ter multimedijsko bogate spletne strani.

Rezultati dobrega in načrtnega dela se poznajo tudi pri poslovnem časniku Finance, ki je v zadnjem času lahko za vzgled vsem specializiranim spletnim medijem. Njihovo vlaganja v vsebinski del, profiliranost (usmerjenost na poslovno populacijo), premišljena promocija in dobra ekipa v kateri izstopa Rok Hrastnik kot ena najvidnejših oseb spletnega oglaševalskega trga, so več kot očitno obrodili sadove, saj so Finance-on.net poleg iskalnika Najdi.si verjetno edini medij v Sloveniji, ki z oglaševalskimi prihodki pokriva svoje stroške. Med ostalimi pomembnejšimi spletnimi mediji (Slowwwenia.com, Dnevnik, Večer, PinkPonk,…) ni bilo zaznati večje rasti obiskanosti glede na delež internetne populacije, kvečjemu padec oziroma stagnacijo.

<tabela 1>Mesečni doseg najbolj obiskanih spletnih strani v %

Spletna stran

Doseg v %

Najdi.si

63

Matkurja

46

SiOL.net

33

TIS – Telefonski imenik

30

24ur.com

26

Email.si

26

Mobitel

25

Pinkponk

17

RTV Slovenija

16

Finance

15

Slowwwenia.com

13

Vir: RIS: marec/april 2004

Med oglaševalci prevladujejo večja podjetja
Kljub naraščanju števila aktivnih mesečnih internetnih uporabnikov se spletno oglaševanje še vedno ni prijelo, saj bi naj podjetja namenjala internetu manj kot 2% celotnega oglaševalskega kolača. Najdi.si je zaradi svoje obiskanosti, kvalitetnega iskalnika, velike trženjske ekipe in sredstev, ki jih vlaga v razvoj, daleč najbolj priljubljen med oglaševalci, tako da si odreže največji kos oglaševalske pogače. Še več, pri Najdi.si so se znašli v takšni situaciji, ko zaradi prezasedenosti oglasnega prostora lahko izbirajo s katerimi oglaševalci bodo sklenil pogodbo in s katerimi ne. Ostalim medijem (izjeme so redke) pa kljub njihovi nesporni kvaliteti in veliki obiskanosti namenjajo oglaševalci zgolj drobtinice, ki ne zagotavljajo pokrivanja osnovnih stroškov delovanja spletne strani. Če situacijo, ki vlada na spletnem oglaševalskem trgu primerjamo z realnim svetom izpade to podobno kot, da bi vsi oglaševalci namenjali skoraj vsa sredstva v Delo, medtem ko Dnevnika, Večera in ostalih tiskanih medijev ne bi niti povohali. Pa vemo, da ni tako. Na spletu se mora večina medijev pač sprijazniti z dejstvom, da večjih zaslužkov z naslova oglaševanja, še nekaj časa ne bo (kljub drugačnimi predvidevanji pred nekaj leti). Škoda, kajti premajhna likvidnosti slovenskega spletnega trga, hromi razvoj spletnih mest in storitev, ki bi jih lahko le-ta ponujala.

Na spletnih straneh oglašujejo predvsem velika podjetja. Pri Httpoolu so v zadnjem letu opazili skokovito rast oglaševanja bančnih storitev, sledijo mobilni operaterji, avtomobilisti ter podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kozmetike. Pri Ipromu prihajajo naročniki praktično že z vseh panog, v zadnjem času pa zaznavajo porast oglaševalcev s področja blaga za široko potrošnjo in avtomobilske industrije.

Malih podjetij, ki bi z oglasnimi pasicami oglaševala na internetu, praktično ni več. Podjetja so se namreč zaradi prevelikega upoštevanja pravil klasičnega oglaševanja, lotevala spletnega oglaševanja povsem napačno, brez uporabe primernih strategij in kreativnih rešitev ter posledično seveda dosegala slabše rezultate, kar jih je odvrnilo od nadaljnjega oglaševanja. Drugi razlog za povečan upad manjših oglaševalcev pa gre iskati v stroških, ki so povezani z izvedbo konkretnejše oglaševalske akcije na internetu, saj so denimo za gradnjo blagovne znamke prek interneta, potrebna milijonska vlaganja.

Do podobnega zaključka je prišla tudi Maruša Najger, predstavnica spletne oglaševalske mreže Httpool: «Proračuni spletnih oglaševalskih akcij se povečujejo zaradi vedno večjega inventorija, ki je posledica večanja števila spletnih uporabnikov. Za dovolj velik delež zakupa, ki je pogoj za vidnost oglasa (vsaj 10% celotnega oglasnega prostora) so torej investicije kar velike. Tako npr.v primeru oglaševanje s pasicami na iskalniku Najdi.si oglaševalec nima kaj početi z manj kot 1 milijon tolarji.« Najgerjeva priporoča manjšim oglaševalcem predvsem izvedbo akcij, ki temeljijo na zakupu ključnih besed (sponzorirane povezave), saj se pri teh akcijah obračunavajo le stroški klika na oglasno pasico.

Simon Cetin, direktor oglaševalske mreže Central Iprom, po drugi strani opozarja, da je s pravilno spletno spletno medijsko strategijo, načrtovanjem, ciljanjem in ustrezno uporabo spletnih oglaševalskih modelov, oglaševanje s spletnimi oglasi cenejše kot oglaševanje na televiziji. Oglaševanje s spletnimi oglasi v Sloveniji bi naj bilo po Cetinovem mnenju v povprečju 5x cenejše kot na razvitejših trgih.

Na katerih spletnih straneh in kako oglaševati?
Podjetja, ki želijo oglaševati na internetu, lahko zakupijo oglasni prostor neposredno pri spletnem mediju ali pa prek spletne oglaševalske mreže. Odločitev o izbiri je odvisna predvsem od razpoložljivega časa, podpornih storitvah ki jih spletne oglaševalske mreže ponujajo (podrobne statistike in poročila, optimiziranje akcij,..), ter od števila medijev na katerih želimo izvesti oglaševalsko akcijo.

Sama izbira spletnih strani na katerih bo podjetje oglaševalo, pa je odvisna predvsem od ciljev oglasne akcije (gradnja blagovne znamke, pridobivanje podatkov, prodaja, generiranje obiska) in ciljne populacije, ki jo želi podjetje doseči. Kadar želijo oglaševalci nagovarjati splošno populacijo, ponavadi izberejo strani z visokim obiskom in splošno vsebinsko naravnanostjo (mediji dosega kot npr. Najdi.si, Matkurja, Slowwwenia), kadar pa želijo nagovarjati ozko usmerjeno populacijo, so za oglaševanje bolj zanimive specializirane strani, na katerih se da zelo dobro komunicirati s specifično ciljno skupino in kjer so stroški na uporabnika, ki ga pripeljejo z oglaševanjem na svojo stran znatno nižji.

V Httpoolovi mreži najdemo med pridruženimi mediji naslove kot so: www.matkurja.com, www.gvrevija.com, www.zaposlitev.net, www.kolosej.si, www.zvpl.com,… kot partnerske medije pa predvsem medije dosege kot npr. www.dnevnik.si, www.slowwwenia.com in www.vecer.com. Razlika med pridruženimi in partnerskimi mediji je v tem, da je Httpool prvim ekskluzivni zastopnik pri trženju oglasnega prostora, medtem ko za partnerske mreže medije velja neekskluzivno zastopstvo, ki omogoča partnerjem, da sami diktirajo cene zakupa oglasnega prostora. Httpool ima v svoji mreži še eksterne partnerske spletne medije (Najdi.si, Finance.on.net) s katerimi so sklenjene letne pogodbe zakupa. Glede na seznam medijev, ki so v njihovi mreži lahko rečemo, da Httpolova mreža pokriva skoraj vse pomembnejše spletne strani v Sloveniji. Skupni doseg spletne oglaševalske mreże je nad 90% kar pomeni, da spletne strani v mreżi mesečno obišče približno 640.000 domačih internet uporabnikov. Mesečni doseg oglasne mreže Central Iprom, ki vključuje več kot 200 kakovostnih spletnih strani, je nekoliko manjši. Po standardu IAB so konec lanskega leta dosegali 595.000 slovenskih uporabnikov interneta.

Na spletnem trgu obstaja več modelov zakupa oglasnega prostora, odvisno pač od ponudbe in cenovne politike vsakega posameznega spletnega medija. Tako se lahko oglaševalci srečajo z zakupom oglasnega prostora po fiksni ceni, ki jo plačajo za določeno obdobje, z zakupom števila klikov (CNK – cena na klik) in ogledov oz. prikazov (CNO – cena na ogled). Redkeje se uporablja tudi model zakupa CNA (cena na akcijo), kjer oglaševalec plača za vsako akcijo uporabnika, kot je npr. vpis v bazo, registracija, tiskanje kuponov, izpolnitev ankete ipd.

Maruša Najger iz Httpoola nam je povedala, da trži Httpoolova mreža primarno oglasni prostor po plačilnem modelu CNO: »CNK smo pustili kot opcijo za oglaševalce na sekundarnih oglasnih pozicijah, ki ostajajo neprodane. Gre za oglaševanje izključno na podstraneh in spodnjih pozicijah, ki so ga v parih primerih poskusili manjši oglaševalci«. Poleg osnovnih modelov zakupa, ponuja Httpool oglaševalcem še naslednji možnosti:

  • RON (Run Of Network), kjer gre za nesegmentirano oglaševanje na vseh pridruženih straneh mreže. Ta način oglaševanja zagotavlja maksimalni doseg med nesegmentiranim občinstvom na spletu in minimalno ceno zakupa.
  • ROC (Run Of Category), kjer gre za razpršeno oglaševanje na vseh straneh v določeni kategoriji in omogoča učinkovito doseganje ciljne skupine s posameznega interesnega/vsebinskega področja. Zaradi boljšega doseganja ciljnih skupin so cene zakupa pri tem načinu oglaševanja višje. (Zaradi agregiranega zakupa več medijev, je cena na prikaz nižja, kot v primeru zakupa vsakega medija posebej).

Problem zakupa klikov
Če že govorimo o modelih zakupa, oglaševalskih mrežah in cenah, se nikakor ne moremo izogniti problematiki zakupa klikov prek spletne oglaševalske mreže Central Iprom. Po mnenju večine partnerskih strani v njihovi mreži, so cene zakupa klikov, veliko prenizke, saj je v zadnjih letih stopnja klikov (CTR) drastično padla, cene pa so kljub temu ostale nespremenjene. To pomeni, da dobijo oglaševalci za vložen denar, vedno več prikazov, spletni mediji pa gledano s perspektive časovnega obdobja, vedno manj denarja. Takšno stanje je seveda po godu oglaševalcem, ki za isto število prikazov plačajo znatno manj, kot pred nekaj leti. Manj zadovoljni so seveda spletni mediji, ki morajo zaradi vedno manjši stopnje klikov prikazati vedno več oglasov (kar seveda predstavlja daljši zakup njihovega oglasnega prostora), na koncu pa dobijo za nekaj desettisoč prikazanih oglasov tako mizerne zneske, da gre za pravo razprodajo oglasnega prostora.

Tovrstno ranljivost modela zakupa klikov, so že začela s pridom izkoriščati nekatera podjetja, ki se še kako dobro zavedajo, da že samo prikazovanje pasic povečujejo prepoznavnost blagovne znamke. Vse kar mora narediti podjetje, je, da zakupi določeno število klikov ob enem pa izdela malce manj atraktivno pasico, ki ne bo ravno vzpodbujala uporabnikov k interakciji oziroma h klikanju na pasico. Tako lahko npr. neko turistično podjetje, ki se ukvarja predvsem s trženjem namestitvenih kapacitet ob Jadranski obali, v zimskem času pri spletni oglaševalski mreži zakupi 1000 klikov in naredi pasice, ki vzpodbujajo predvsem gradnjo njihove blagovne znamke. Ker bo CTR na takšne pasice zelo majhen, bodo le-te beležile zelo veliko število prikazov, predno bodo uporabniki 1000 krat kliknili na pasico in se bo akcija iztekla. Če bi podjetje iz našega primera zakupilo oglasni prostor glede na število prikazov ali pa se odločilo za časovni zakup oglasnega prostora, bi bili stroški iste akcije nekajkrat večji. Tako pa podjetje premeteno izkorišča model zakupa klikov in skozi zimo gradi svojo blagovno znamko, na katero se bodo spletni uporabniki poleti, ko bo čas dopustov, prav gotovo spomnili.

Simon Cetin, direktor podjetja Iprom, pravi, da je cenovna politika pač odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu. Spletni mediji se seveda vseskozi pritožujejo toda kaj, ko je bolje dobiti vsaj nekaj desettisoč tolarjev, kot pa hoditi naokoli s praznimi žepi. Možna rešitev omenjenega problema bi bila uveljavitev kombiniranega modela, ki bi temeljil tako na zakupu klikov kot prikazov. Oglaševalci bi morali tako poleg zakupa klikov plačati še za vsak prikaz oglasa (prikazi bi bili seveda cenejši kot če bi zakupili oglasni prostor samo glede na število prikazov). Takšen model bi prav gotovo predstavljal pravičnejšo rešitev, saj bi spletnim medijem zagotavljajo nek minimalni priliv, ki ne bi bil odvisen samo od kreative oglaševalca. Ponujena rešitev seveda ni edina možna alternativa. Pri Httpoolu so se kljub temu, da prodajo večino oglasnega prostora po plačilnem modelu CNO, proti tovrstnimi težavami zaščitil tako, da si v primeru zakupa cene na klik, pridržujejo pravico, da v kolikor stopnja klikov na oglas pade pod klik stopnjo 0,5 %, akcijo začasno ustavijo in naročniku naročijo spremembo kreativne rešitve.

Navzkrižje interesov
V spletni oglaševalski industriji se nikakor ne moremo izogniti navzkrižju interesov zaradi cen oglasnega prostora. Oglaševalci bi namreč radi oglaševali po najnižjih možnih cenah, ponudniki oglasnega prostora kot tudi oglaševalske mreže pa bi seveda radi čimveč zaslužili. Ker gre pri razporejanju oglaševalskega denarja za nasprotne interese, je potrebno seveda poiskati kompromisno rešitev, ki bo zadovoljila interese vseh sodelujočih akterjev. Rešitev je moč iskati v tesnejšem sodelovanju med spletnimi mediji, agencijami, oglaševalci in spletnimi oglaševalskimi mrežami prek katerih se izvede večina oglaševalskih akcij. Potrebno bi bilo poiskati takšne tehnološke in trženjske koncepte, ki bodo izpolnjevali želje spletnih medijev po večjih dobičkih, agencijam dopuščali visoko mero kreativnosti ter s tem omogočali višje prihodke z naslova produkcije oglasov, oglaševalcem pa bodo prinesli bistveno boljše ter oprijemljivejše rezultate.

Pri spletnih oglaševalskih poslih je tako, da oglaševalci želijo nižje cene oglasnega prostora – spletni založniki pa višje prihodke za oglasni prostor. V Sloveniji se bo po naših ocenah trg stabiliziral do leta 2007.

Povezava: Cene zakupa oglasnega prostora

Opomba: Cene ne vključujejo DDV. Navedena cena predstavlja zakup 1 prikaza oglasne pasice, razen tam kjer ni navedeno drugače.

Napake pri štetju ogledov
Pred dobrim mesecem dni je Zvone Jagodic, namestnik direktorja podjetja Novi Forum, ki ima v lasti najbolj obiskano spletno stran v Sloveniji – Najdi.si, sprožil med internetno strokovno javnostjo, precej ogorčenja, ko je v intervjuju za Delo izjavil, da gre pri serviranju lebdečih oglasov za navadno goljufanje naročnikov, saj bi naj spletni založniki zaračunavali prikaze, kljub temu da se oglasi sploh ne bi naložili v celoti. Če da takšno izjavo predstavnik renomiranega spletnega medija, mu laična javnost seveda naivno verjame in z ogorčenjem sprejme vest, da vsi spletni mediji, ki na svojih straneh prikazujejo lebdeče oglase, goljufajo svoje naročnike, razen seveda iskalnika Najdi.si, ki teh oglasov sploh ne prikazuje. Poleg tega, da je Jagodic s takšno izjavo skušal očrniti konkurenco, predvsem pa speljati vodo (pardon, oglaševalski denar) na svoj mlin, ni razmišljal niti o škodljivih posledicah, ki jih lahko ima takšna izjava na celotno spletno oglaševalsko industrijo, saj lahko precej omaja zaupanje na relaciji naročnik-spletni medij.

Seveda je takšna izjava neresnična, saj se prikaz oglasa na strežniku oglaševalske mreže zabeleži šele takrat, ko je oglas v celoti naložen. Če bo uporabnik npr. zapustil spletno stran predno se bo oglas v celoti naložil, ne bo prišlo do beleženja prikaza na strežniku oglaševalske mreže, kar pomeni da oglaševalska mreža takšnega oglasa ne bo zaračunala.

Zaradi želje po razrešitvi kakršnihkoli dvomov glede poštenosti pri serviranju oglasov, smo poiskali pojasnilo tudi pri mreži Httpool. O tem kako in na kakšen način zagotavljajo naročniku akcije, da dobi res tisto število prikazov, ki jih je zakupil, nam je Maruša Najger povedala naslednje: «Realizacijo akcij na Httpool-u zagotavlja Doubleclickov sistem za serviranje oglasov, s katerim v prvi fazi natančno planiramo akcijo. Ko akcija steče, imamo natančen vpogled v to, koliko oglasov naj bi se npr. na uro moralo prikazati, da bomo na koncu prišli do želenega cilja. V primeru večje nasičenosti oglasnega prostora nas sistem proaktivno obvesti o zaostanku, tako da reagiramo še pred koncem akcije (prenesemo prikaze iz enega medija na drugega, podaljšamo termin akcije ipd). Doubleclick je skupaj z IAB postavil standarde za merjenje občinstva in spletnih akcij na spletu in je kot tak dovolj kompetentna tehnologija, ki ne dovoljuje napak.« Na standarde in priporočila organizacije IAB se opirajo tudi pri mreži Central Iprom. »V primeru, da želi naročnik specifične analize oglaševalske akcije opravljati v lastni režiji, lahko za posamezno akcijo dobi log datoteko oglasnega strežnika, ki jih držimo v arhivu 12 mesecev«, pojasnjuje Simon Cetin.

Problem merjenja števila ogledov
Do težav, predvsem pa nejevolje zaradi serviranja oglasov, lahko prihaja kvečjemu na relaciji oglaševalska mreža-spletni medij. Zgodi se namreč lahko, da se pri spletnem mediju zabeleži prikaz oglasa, na strežniku oglaševalske mreže pa ne. Ker lahko pride na mesečni ravni do kar precejšnjih odstopanj pri merjenju števila prikazov, se čutijo nekateri mediji oškodovane, saj bi po njihovem morali dobiti za prikazovanje oglasov toliko denarja, kot je njihova statistika naštela prikazov. Pa poglejmo zakaj prihaja do tovrstnih odstopanj in s tem do manjših oglaševalskih prilivov kot jih pričakujejo mediji.

Do večjih odstopanj v številu prikazov oglasnih pasic lahko prihaja zaradi sistemskih napak ali pa zaradi problema merjenja interakcije med založnikom, oglaševalsko mrežo in uporabnikom. Pri spletnih straneh, ki bazirajo na različnih skriptnih platformah (CGI, PHP, ASP, ipd.) se rado dogaja, da strežnik, za ogled oglasa ponavadi šteje dogodek ob generiranju strani, za katero pa ni nujno, da pride do uporabnika. Lahko se namreč zgodi, da uporabnik prekine nalaganje spletne strani (stran zapusti še predno se le-ta pretoči do konca) ali pa da je bil zahtevek po prikazu spletne strani podan s strani robota (roboti križarijo po spletu in indeksirajo spletne strani za potrebe iskalnikov), ki ga oglaševalski sistem ignorira, tako da sploh ne naloži oglasne kode. V teh primerih se na strežniku založnika beležijo prikazi strani, na strežniku oglaševalske mreže pa ne, ker ni prišlo do prikaza oglasa. Oglaševalski strežnik namreč zabeležijo oglede šele takrat, ko je celotno grafično gradivo posredovano uporabniku.

Možen scenarij, ki lahko pripelje do neenakih meritev, je tudi ta, da je določen del svetovnega spleta nedosegljiv za uporabnike, ki na splet dostopajo prek različnih vstopnih točk. Tako se lahko določenim uporabnikom zgodi, da lahko dostopajo do spletne strani založnika, ne morejo pa videti strežnika, ki servira oglase. Tudi v tem primeru bo založnik (spletni medij) štel ogled oglasa, medtem ko zahtevek za ogled oglasa do strežnika, ki skrbi za serviranje oglasov pri spletni mreži, sploh ne bo prišel.

Do neenotnih statističnih podatkov lahko prihaja tudi zaradi težav pri osveževanju strani. Pri Httpoolu, kjer zagotavljajo optimalno štetje ogledov z eno izmed vodilnih svetovnih tehnologij za serviranje oglasov DoubleClick, so uvedli vse potrebne nastavitve, da bi se izognil težavam povezanih s cacheom (tako pri uporabniku, kot tudi na različnih proxy strežnikih). Proxy strežniki, ki delujejo z namenom povečanja hitrosti dostopa in nalaganja strani ter zmanjšanja zasedenosti povezav, namreč shranijo vsebino (med katero se nahajajo tudi spletni oglasi), ki se nahaja na izvornem spletnem strežniku v svoj pomnilnik (angl. cache) in nato uporabnikom razpošiljajo kopije oziroma nadomestke izvirnih spletnih dokumentov. Če se oglas poservira iz cachea, ga oglaševalski sistem ne šteje. Ko gre za težave s cacheom, gre za problem, da se vsebina domače strani z določenega URL-ja shrani pri uporabniku. Naslednji zahtevek na isti URL tako podatke pobere z uporabnikovega trdega diska in ne neposredno s strežnika na internetu.

Kakšne so napovedi?
V Ipromu pričakujejo, da se bo v letošnjem letu uveljavila nova oblika spletnega oglaševanja – oglaševanje s spletnimi video oglasi, ki se kot ena vodilnih oblik oglaševanja na spletu že uveljavljajo po vsem svetu. Pred kratkim predstavljen Ipromov format naprednega spletnega oglasa že omogoča preprosto predelavo televizijskih oglasov za distribucijo na spletne strani in oglaševanje na spletu. O tem kako bi se naj spletni oglaševalski trg razvijal v naslednjih letih, pa je Simon Cetin povedal naslednje:«Delež sredstev, ki ga bodo oglaševalci namenjali oglaševanju s spletnimi oglasi se bo konstantno večal. Večanju deleža botrujejo storitve s področja medijskega in tehnološkega načrtovanja na spletu, tehnološka podpora za izvedbo akcij s ciljanjem ter standardizirana poročila o rezultatih. Gonilo rasti bodo obenem predstavljale tudi pozitivne izkušnje oglaševalcev na praktičnih primerih, ki dokazujejo pomembnost pravilne uporabe ustreznih tehnoloških orodij in strategij za doseganje kakovostnih oglaševalskih rezultatov na spletu.«

Moj mikro, september 2004

Zaznamki

One comment

  • boštjan /

    neki po domače al pa hardcore

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top