Spletne skupnosti

mailingSpletne strani, ki temeljijo na gradnji socialnih mrež doživljajo nesluteno rast. Za leto 2006 lahko rečemo, da je bilo leto blogov, spletnih video portalov, spletnih skupnosti in nasploh spletnih strani, ki temeljijo na socialnem mreženju (ang. Social networking). Trend je vsekakor ta, da kot gobe po dežju rastejo spletna mesta, ki jih ustvarjajo ali pa soustvarjajo uporabniki (MySpace, YouTube, Facebook , LinkedIn…).

Priljubljenost portalov, kjer se ljudje povezujejo, delijo informacije in soustvarjajo vsebino, je presegla vsa pričakovanja. Socialne spletne skupnosti (Social networking sites) bi naj po zadnjih raziskavah, ki so jih opravili pri podjetju Nielsen/NetRatings, imele že približno 50% penetracijo med internetnimi uporabniki. Spletne skupnosti ne združujejo zgolj uporabnikov s podobnimi interesi, ki se poljubno povezujejo med seboj ter izmenjujejo kontakte, izkušnje, mnenja, poglede; temveč so postale tudi pravi ocean najrazličnejših vsebin. Povezovanje uporabnikov in nastajanje novih vsebin se dogaja iz sekunde v sekundo. Vsebine na svetovnem spletu se trenutno širijo s takšno hitrostjo kot še nikoli poprej. V tem kontekstu so zanimive ugotovitve, da je več kot tretjina odraslih ameriških uporabnikov interneta že objavila kakšen prispevek na internetu. Uporabniki so najbolj aktivni pri dodajanju slik, video posnetkov in komentarjev na forume in bloge. Najbolj produktivna pri ustvarjanju spletne vsebine je starostna skupina 18-29 let, znotraj katere je že več kot 40% uporabnikov objavilo vsaj en prispevek na medmrežju. Popularnost spletnih mest, katerih vsebino (so)ustvarjajo uporabniki (UGC – User Generated Content), bo po napovedih analitikov še naprej rasla z veliko hitrostjo, kar pomeni, da bodo pridobivale na pomenu in na tržnem deležu.

Uporabniki prevzemajo kontrolo nad vsebino

Za začetno obdobje interneta je bilo značilno, da je imel internetni uporabnik v odnosu spletna stran-obiskovalec popolnoma pasivno vlogo. Sprejel in prebral je pač tisto, kar so mu podjetja in posamezniki prek spletnih strani ponudili. Z razvojem novih storitev, programskih jezikov, internetnih povezav in rastjo uporabnikov, pa so le ti postajali vedno radovednejši, zahtevnejši, pomembnejši ter aktivnejši. V odnosu med spletno stranjo in njenim obiskovalcem se je začel pojavljati dialog.

Forumi, pogovorne sobe, blogi, možnost komentiranja prispevkov, povezovalne mreže, servisi za izmenjavo datotek, deljenje fotografij in video posnetkov ter ostale podobne storitve so takorekoč prisilile lastnike spletnih strani, da so dodelili uporabnikom aktivno vlogo pri kreiranju in soustvarjanju spletne vsebine. Dejstvo je, da je klasičen način spletnega komuniciranja, ki je temeljil na monologu in vsebini, ki je bila podana ter kontrolirana s strani upravljalca spletne strani, preživet. Uporabnikove potrebe niso več vezane zgolj na pasivno prebiranje vsebine, temveč tudi na njeno soustvarjanje.

Spletna mesta, ki temeljijo na socialnem mreženju, imajo uporabnike za zelo pomemben člen njihovega spletnega nastopa, saj jih postavljajo v aktivno vlogo, ki jim omogoča soustvarjanje in vpliv na vsebino spletnega mesta. Poleg vzpostavljene dvosmerne komunikacije je lahko uporabnikom omogočeno dodajanje komentarjev, sodelovanje na forumih, dodajanje slik in video posnetkov na spletno stran, ocenjevanje prispevkov, tagiranje vsebine, povezovanje z ostalimi obiskovalci spletnega mesta, izmenjava mnenj, gradnja mreže kontaktov, itd.

O tem kako pomembna je postala vloga internetnih uporabnikov priča tudi dejstvo, da je revija Time za osebnost lanskega leta proglasila v bistvu slehernega posameznika, ki ima vedno pomembnejšo vlogo pri izmenjavi informacij, vplivu na medije in pri sooblikovanju informacijske dobe. Delček nagrade si lahko torej lasti vsakdo, ki je prispeval zgolj kamenček v mozaiku vseh vsebin na svetovnem omrežju, pa naj si gre zgolj za navaden komentar ali dodano sliko.

time person
slika: Timeova osebnost leta 2006 ste vi

Prednosti za podjetja

Podjetje, ki postavi spletno stran z namenom gradnje spletne skupnosti, lahko upa na številne pozitivne in sinergijske učinke. Med drugim lahko na dokaj enostaven način dobi popolnejšo in natančnejšo sliko o svoji ciljni populaciji, odnos z obstoječimi partnerji in kupci pa lahko še poglobi. Podjetje lahko na podlagi aktivnega dialoga s svojimi obiskovalci in z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo spletne skupnosti, doseže večjo prepoznavnost na trgu, izboljša svojo kredibilnost, učinkovitejše oglašuje svoje izdelke in storitve ter dosega boljše prodajne rezultate. Bolj natančno kot bo podjetje sposobno zaznati potrebe, želje in preference uporabnikov, učinkoviteje bo lahko zadovoljevalo njihove potrebe. Do najrazličnejših demografskih in psihografskih podatkov o uporabnikih se lahko pride že s pomočjo registracije uporabnikov, anket, nagradnih iger, s prijavami na e-novice, itd. Z malce bolj raziskovalnim in analitičnim pristopom pa lahko podjetje določi s pomočjo vseh orodij, ki jih ponujajo spletne skupnosti, zelo natančen profil vsakega posameznega obiskovalca (starost, poklic, družina, zanimanja, prijatelji,…).

Na tem mestu je prav, da se dotaknemo še problema kontrole nad objavljeno vsebino, saj podjetje ni več edini vir objavljene vsebine. Uporabniki, ki obiskujejo takšna spletna mesta lahko s svojimi komentarji in prispevki aktivno posežejo v vsebino spletne strani, kar pa sploh ni slabo, saj dobijo občutek, da so pomemben člen v verigi spletnega nastopa podjetja. Nevarnost, ki se je morajo zavedati predvsem korporativna spletna mesta je ta, da lahko njihovi obiskovalci objavijo na straneh tudi vsebino z negativno konotacijo, ki lahko slabo vpliva na image podjetja. In ne samo to, podjetje si mora biti tudi na jasnem kdo odgovarja za objavljeno vsebino, saj je dejstvo, da je na velikih spletnih mestih nemogoče nadzorovati kaj vse objavijo uporabniki. Na tem mestu se seveda takoj postavi vrsta vprašanj povezanih z regulativo, kontrolo in nadzorom vsebine.

K primernosti objavljene vsebine lahko s samoregulativo v največji meri prispevajo sami uporabniki spletne skupnosti, saj imajo možnost, da opozorijo na neprimerne ali zakonsko sporne vsebine na spletnem mestu, ter da iz skupnosti izločajo uporabnike, ki objavljajo sporno vsebino, oziroma ne upoštevajo vseh pravil skupnosti. Pri skupnostih, kjer nastopa v ozadju podjetje s svojimi prodajnimi cilji, pa mora biti podjetje pozorno predvsem na točnost in relevantnost posredovanih informacij s strani uporabnikov, morebitne negativne komentarje pa mora znati obrniti sebi v prid oziroma podati primerno razlago. Zaradi tega je še nadvse pomembno, da so med aktivnimi člani skupnosti tudi zaposleni v podjetju in zunanji sodelavci, ki skrbijo, da se na spletnih straneh, blogih in forumih pojavlja vedno nova in zanimiva vsebina ter dialog, ki je ugoden za podjetje. S pravilnim pristopom lahko postanejo določeni posamezniki tudi nekakšni »opinion makerji« ali pa »community driverji«, ki jim sledi ostala skupnost.

Velika priljubljenost spletnih socialnih omrežij med homoseksualci
Bolj za šalo in kot zanimivost navajamo podatke raziskave podjetja Harris Interactive, ki je ugotovila, da so spletna socialna omrežja (kot npr. Friendster, MySpace, YouTube in Craigslist) med homoseksualno populacijo bolj priljubljena kot med heteroseksualno. 27 % homoseksualcev, lezbijk in biseksualcev za tedenski obisk strani YouTube porabi eno uro, medtem ko znaša delež takšne heteroseksualne populacije 22 %.

Pomembni mejniki v razvoju spletnih skupnosti

Med prva spletna mesta, ki so začele graditi mrežno skupnost sodi stran Classmates.com, ki je pričela s svojim delovanjem že davnega leta 1995. Kot nakazuje že ime, je bistvo spletnega mesta v iskanju, navezovanju in ohranjanju stikov med bivšimi sošolci z osnovne in srednje šole ter med kolegi s študijskih klopi. Leta 1999 se je rodila stran Epinions.com, ki še danes velja za enega najboljših nakupovalnih vodičev, kjer lahko primerjamo cene in prebiramo mnenja o izdelkih, ki jih posredujejo potrošniki iz celega sveta. Prvo res pravo storitev, ki je začela povezovati določene kroge uporabnikov in graditi pravo socialno omrežje je leta 2002 ponudil Friendster.com. Njegova zlata doba je trajala dobri dve leti, ko je bil najbolj obiskana spletna skupnost.

Spoznavanje novih prijateljev in prijateljev od prijateljev, izmenjava mnenj, objavljanje fotografij ter video posnetkov je koncept, ki ga je z dodatnimi storitvami (interni iskalnik in e-pošta, blogi, glasba,…) precej uspešno nadgradil MySpace.com, ki je aprila 2004 prevzel status vodilne spletne skupnosti in ga ohranil vse do danes, ko so z več kot 100 milijonov osebnih spletnih strani, šesta najbolj obiskana stran na svetovnem spletu. MySpace pa ni samo korenito spremenil način socialnega povezovanja in življenja milijonov internetnih uporabnikov temveč je posegel korenito tudi v glasbeno industrijo. Po podatkih organizacije The RIAA (Recording Industry Association of America) je prodaja zgoščenk v lanskem letu upadla, prodaja glasbe prek spletnih strani pa je doživela nesluten razmah, ki čemur so v največji meri pripomogli MySpace in z glasbo povezane spletne skupnosti kot npr. Last.fm, ki so uspele premaknite uporabnike iz ustaljenih kalupov, spremeniti njihov način razmišljanja ter način njihovega poslušanja in dojemanja glasbe.

YouTube.com in video posnetki so pravgotovo internetna zgodba lanskega leta. V dobrem letu dni je stran doživela pravo eksplozijo obiskovalcev, aktivnih uporabnikov in posredovane vsebine. Vse skupaj je na koncu rezultiralo v tem, da jih je oktobra 2006 prevzel Google za neverjetnih $1.65 milijarde dolarjev. Množica najrazličnejših in kategoriziranih video posnetkov, možnost enostavnega objavljanja in iskanja video vsebin, ter možnost prikazovanja objavljenih posnetkov na drugih spletnih straneh so povzročili pravo videomanijo, ki ji ni videti konca. Kljub začetnemu negodovanju in moraliziranju z avtorskimi pravicami sedaj še celo najbolj poznane svetovne televizijske hiše objavljajo svoje oddaje na največjem video portalu. Ves svet je postal oder, in vedno več internetnih uporabnikov se spreminja v igralce in voajerje. Ogledovanje video posnetkov je postala poglavitna aktivnost internetnih uporabnikov.

you tube
slika: YouTube.com

Ostali primeri dobre prakse

»Bebo« je bila leta 2006 najbolj iskana beseda na Googlu. Večina se vas bo sedaj verjetno presenečeno vprašala kaj ta beseda sploh pomeni. Bebo.com je namreč spletno mesto za navezovanje stikov in izmenjavo fotografij ter video posnetkov se je v zadnjem času fokusiralo na glasbeno področje. V preteklem letu jim je samo v treh mesecih uspelo sodelovanju pritegniti več kot 120.000 glasbenih skupin in pevcev. Na straneh glasbenih izvajalcev se zbirajo njihovi oboževalci, poslušajo glasbo, kreirajo lastne playliste, debatirajo med seboj, blogajo, objavljajo fotografije, itd.

Socialna omrežja so lahko še kako uporabna v poslovnem svetu. Najbolj poznan primer iz tega področja je pravgotovo Linkedin.com, ki ponuja izvrstno storitev za navezovanje stikov, iskanje poslovnih partnerjev, kadrov in novih poslovnih priložnosti. Glede na to, da nam storitev omogoča gradnjo mreže lastnih kontaktov, ki jo lahko nadgrajujemo s kontakti od naših kontaktov, nam kreiranje takšne mreže kontaktov pride še kako prav pri poslu ali pa zgolj pri navezovanju stikov z uporabniki, ki se ukvarjajo v prostem času s podobnim konjičkom kot mi. V omrežje je vključeno že več kot 9 milijona uporabnikov iz 150 različnih panog.

Socialna mreža Facebook.com, ki je zagledala luč sveta leta 2004 z namenom povezovanja in poglabljanja stikov med ameriškimi študenti, se je prelevila s 17 milijoni registriranih uporabnikov v sedmo najbolj obiskano stran v ZDA na kateri se vsak dan pojavi več kot 2 milijona novih fotografij, kar jo pozicionira na medmrežju kot največji servis za izmenjavo fotografij.

Flickr.com je najbolj poznan brezplačen servis za objavljanje in izmenjavo fotografij. Upravljavec foto albuma lahko vsaki objavljeni fotografiji dodeli oznake (ang. tags) v obliki ključnih besed, kar olajša ostalim uporabnikom iskanje željenih fotografij, ki jih lahko tudi komentirajo. Oznake oz. tage zelo pogosto uporabljajo tudi pisci blogov za označevanje vsebine, ki so jo napisali. Če bi recimo članek, ki ga pravkar prebirate, objavili na blogu, bi mu lahko dodelili npr. naslednje oznake: moj mikro, socialne mreže, internet, blogi. Flickr, ki velja za enega tipičnih predstavnikov Web 2.0 spletnih strani, je bil med prvimi, ki je začel uporabljati t.i. oblak oznak (ang. tag cloud), ki ponazarja priljubljenost posameznih oznak. Velikost izpisanih oznak je odvisna od njihove priljubljenosti. Tako lahko največkrat uporabljene zaznamke opazimo že na prvi pogled saj so napisani z večjimi črkami kot ostali.

tag clouds
slika: Prikaz oblaka oznak

Ena izmed posledic enormne rasti socialnih mrež in nepregledne množice najrazličnejših vsebin je ta, da se je pri uporabnikih pojavila potreba po učinkovitem iskanju, saj je težko ločiti zrno od plevela. Technocrati.com, ki je najbolj priljubljeno spletno mesto za iskanje blogerske vsebine, je imel pred mesecem dni poindeksiranih več kot 13 milijonov različnih zaznamkov s pomočjo katerih meri v realnem času tudi utrip blogosfere. S spremljanjem števila povezav na posamezne prispevke določa njihovo pomembnost, hkrati pa vsak trenutek prejema informacije o posodobljeni vsebini na blogih.

technorati
slika: Technocrati.com

Digg.com je eden najbolj popularnih spletnih servisov, ki omogočajo t.i. “social bookmarking”. Uporabniki objavljajo v izbranih kategorijah novice, video posnetke in podcaste, ki jim dodelijo opis, url naslov ključne besede (zaznamke). Objavljene prispevke lahko registrirani uporabniki komentirajo in ocenjujejo. Z izbiro opcije “digg” jim podelijo pozitivno oceno, če se pa odločijo za opcijo »Bury story« pa objavljenemu prispevku podelijo negativno oceno. Več kot ima določena objava pozitivnih ocen, bolj je priljubljena in večjo novičarsko vrednost ima, kar pomeni, da se nahaja na vrhu seznama objavljenih prispevkov. Pomembnosti novic za razliko od medijskih spletnih mest ne določa uredniška politika, temveč uporabniki sami.

Slovenski primeri spletnih skupnosti

Spletno mesto Planet-tus.com, je pred mesecem dni dobilo nagrado Netko 2007. Prenovljen spletni portal združuje po mnenju strokovne žirije nova in učinkovita orodja za izgradnjo spletne skupnosti z obstoječimi vsebinami in storitvami. Na ta način pripomore, da same ciljne skupine postanejo pomemben kanal družbe pri komuniciranju z njimi.

planet tuš
slika: Planet-Tus.com dobitnik nagrade Netko 2007

Mojvideo.com je domači video portal, ki je zasnovan po principu že uveljavljenih servisov s tega področja (You Tube, Metacafe in LiveVideo), kar pomeni da je namenjen predvsem objavi, pregledovanju in komentiranju video vsebin na spletu. Video posnetke je mogoče po objavi na omenjenem naslovu dodajati tudi na druge spletne strani, forume ter bloge. Podobno, vendar vsebinsko nekoliko razširjeno storitev ponuja Genspot.com, ki omogoča uporabnikom objavo video posnetkov, audio vsebin in drugih slikovnih in tekstovnih vsebin v okviru lastnih v-blogov, dvosmerno komunikacijo, izmenjava vsebin, komentiranje in ocenjevanje prispevkov.

Nišno in sicer na snowboardarje usmerjena spletna skupnost ElanSnowboards.com je eden izmed dobrih primerov prodajno usmerjene spletne skupnosti. Podjetje Elan se namreč ne izpostavlja, temveč v ospredje postavlja uporabnika, ki mu v prvi fazi omogoča zabavo šele nato pa mu na povsem diskreten in informativen način ponuja tudi najnovejše produkte iz svojega prodajnega programa.

Portal Ringaraja.net se je specializiral za vsebino, ki je namenjena nosečnicam, bodočim staršem ter staršem predšolskih otrok. Skupnost, ki pod svojim okriljem združuje že preko 18.000 članov, velja za enega najbogatejših virov informacij s področja, ki ga pokriva, poleg tega pa uporabnikom ponuja tudi storitve kot so mali oglasi, recepti, zasebna sporočila, albumi in forumi, kjer lahko izmenjujejo mnenja, poglede in izkušnje.

Zaznamki

4 comments

  • Super članek. Probal vse in se odločil za GenSpot. Zadeva se nekako še najbolj pribljiža neki filozofiji MySpace. Je sicer še v razvoju in stvari se dnevno nadgrajujejo, sam izgleda, da imajo fantje razvojni plan, saj napovedujejo redne novosti. Drugače pa ni slab tudi Frendi Flirt, samo ne omogoča, da bi si naredil resnično svojo stran z razliko od GenSpota, kjer se lahko spustiš celo v design. Toliko in še veliko uspehov oz. nasvetov.

  • […] seznam najbolj priljubljenih ameriških družabnih spletnih mest, ki ga je pripravil Emarketer. Zanimiv prispevek na temo spletnih skupnosti je pred časom objavil tudi kolega Radoš Skrt iz […]

  • Oglaševalci proaktivno na spletnih družabnih mestih

    28.5. Nova raziskava, ki jo je za podjetje iProspect izvedel JupiterResearch, kaže, da daje 48 odstotkov podjetij, ki se ukvarjajo z iskalnim marketingom, proaktivno vsebine na nekatera najbolj popularna spletna družabna mesta, med njimi tudi na MySpace, YouTube in LinkedIn. Razlog za to je predvsem ustvarjanje prometa in večjega zavedanja o blagovni znamki. (aNET)
    Več na nalsovu http://www.iprospect.com/media/press2007_05_15.htm

  • Jst pa iščem eno stran k bi lohk gor dala moje podjetje pa to (pa brez blogov pa tk pa klepetalnc) da bi mela prav zaresno stran ne pa tisto klepetalniško!!

Dodaj odgovor za Radoš Prekliči odgovor

Your email address will not be published.

top