Leto dni od delne liberalizacije trga .SI domen

Pred letom dni je bil napravljen eden izmed bistvenih korakov k popolni sprostitvi trgovanja z .si domenami. 4.aprila 2005 je namreč Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes, ki je pooblaščena organizacija za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si in upravljanje vrhnjega DNS strežnika za .si, skoraj v celoti sprostila trgovanje z .si domenami za pravne osebe. Če so do spremembe pravil lahko pravne osebe registrirale samo tisto domeno, ki se je ujemala z imenom podjetja ali z imenom registrirane blagovne znamke pa lahko od začetka veljave novih pravil registrirajo katerokoli prosto oziroma še ne zasedeno domeno. Praktično edina omejitev za pravne osebe pri registraciji domen je ta, da lahko posamezno podjetje registrira maksimalno 20 domen. 

Neizpolnjene obljube
To pa na žalost ni edina omejitev pri trgovanju z .si domenami. Kljub Arnesovim obljubam izpred leta dni je do popolnoma svobodnega trgovanja z .si domenami še daleč, saj so na Arnesu jesenski rok, ki je predvideval sprostitev trgovanja za slovenske fizične osebe, že krepko prekoračili, da niti ne omenjamo obljube, da bi naj po tej fazi prišlo v prvi polovici letošnjega leta še do popolne sprostitve trgovanja (.si domene bodo na voljo vsakomur, torej tudi tujim pravnim in fizičnim osebam). Napoved da bo lansko jesen prenehala veljati omejitev glede maksimalnega števila registriranih domen na posameznega nosilca se pravtako ni uresničila.

O tem zakaj kljub napovedim in obljubam tako fizične osebe kot tujci še vedno ne morejo registrirati .si domen, je spregovorila Barbara Povše Golob, vodja registracije domen pri Arnesu: »Pri pripravah na spremembe je prišlo do zamude delno zato, ker je bil projekt podaljševanja starih domen precej bolj zahteven, kot smo pričakovali in je zasedel razpoložljive resourse do jeseni. Pri pripravi novih pravil, ki krog upravičencev razširjajo na fizične osebe, so se pojavili pravni zapleti, ker morajo splošni pogoji zadostiti zahtevam Zakona o varstvu potrošnikov in Zakona o varstvu osebnih podatkov. Upam, da bomo vsa še nerešena vprašanja čimprej rešili, ker si tudi Arnes želi v najkrajšem času fizičnim osebam ponuditi možnost, da si registrirajo domene pod .si. Zaradi zamude pri sprostitvi za fizične osebe predvidevamo, da bo do popolne sprostitve .si prostora prišlo v letu 2007.«

Sponzor članka: Inetia.com

 

Obljube izpred leta dni, ki jih Arnes ni izpolnil

  • september 2005 – popolna sprostitev pravil za slovenski trg (poljubno .si domeno bodo lahko registrirale tudi slovenske fizične osebe)
  • september 2005 – prenehala bo veljati omejitev števila registriranih domen (20) na posamezno pravno ali fizično osebo
  • prva polovica leta 2006 – popolna sprostitev pravil za svetovni trg (.si domene bodo na voljo vsakomur, torej tudi tujim pravnim in fizičnim osebam)

 

Sistem registrarjev
Med pomembne novosti spremenjenega postopka registracij .si domen lahko prištevamo tudi vzpostavitev sistema pooblaščenih registrarjev, ki so z Arnesom sklenili enoletne pogodbe. Pogodbe, ki so bile sklenjene pred 4.4.2005 (99 registrarjev je pričelo z registracijami 4.4. ob 10:00), bodo podaljšane s 4.4.2006, torej eno leto po pričetku registracij in ne eno leto po podpisu. Pogodbe, ki so bile sklenjene po 4.4.2005, pa se bodo podaljševale leto dni po podpisu.

O tem kako striktno bo Arnes upošteval pravilo, da ne bo podaljšal pogodb z registrarji, ki niso v letu dni podaljšali oz. registrirali najmanj 100 domen, smo povprašali vodjo registracije domen pri omenjeni ustanovi: «Arnes in registrarji smo se dolžni držati določil pogodbe, tu ni veliko možnosti za interpretacijo, 100 je 100. Registrarji imajo skratka do 4.4.2005 čas, da izpolnijo omenjeno kvoto. »Od tistih, ki jim pogodba poteče 4.4.2006, jih do danes, 7.3., ni izpolnilo zahtevane kvote 19 registrarjev. Glede na to, da jih je precej prav blizu in da je časa še dovolj, ocenjujemo, da bo velika večina registrarjev pogodbo uspešno podaljšala«.

Trenutno ima Slovenija 111 registrarjev (spisek registrarjev je dosegljiv na naslovu www.arnes.si/domene/registrarji/), ki delujejo kot posredniki med Arnesom, ki nastopa v vlogi registra in med nosilci domen (registranti). O tem kdo so največji registrarji in koliko domen imajo registriranih, na Arnesu zaradi razumljivih razlogov ne želijo govoriti. »Arnes vam v skladu s pogodbami, ki jih ima sklenjene z registrarji, zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne sme poimensko navesti največjih registrarjev in števila domen, s katerimi upravljajo. Podobno kot v drugih evropskih državah opažamo, da je med registrarji le nekaj velikih, velika večina pa upravlja med 100 do 200 domen. Tako največjih 5 registrarjev upravlja kar 40% vseh registriranih domen pod .si, največjih 10 registrarjev pa približno 50% vseh domen«, pojasnjuje Povše Golobova.


<slika> Odstotek registriranih domen po posameznih registrarjih v letu 2005 (Vir: Arnes)

Če želi podjetje registrirati domeno, se mora torej dogovoriti z izbranim registrarjem, ki bo v njegovem imenu preko avtomatskega sistema posredoval vlogo za registracijo željene domene. O uspešni registraciji domene bo sistem za registracijo obvestil registrarja kateremu se bo zaračunala tudi transakcija. Kakšno ceno bo na koncu plačal nosilec domene pa je stvar cenovne politike vsakega posameznega registrarja. Po registraciji domene bo registrar na željo nosilca domene skrbel tudi za vse spremembe podatkov vezanih na domeno (kontaktni podatki, DNS zapisi), ter v skladu s Splošnimi pogoji za registracijo domen pod vrhnjo domeno .si (www.arnes.si/domene/splosnipogoji/) opravljal tudi druge transakcije povezane z domeno (podaljšanje registracije, prenos domene na drugega nosilca, zamenjava registrarja, izbris domene).

 

Whois za .si domene
Na naslovu www.arnes.si/whois.html lahko dobite preko Whois vmesnika na vpogled vse podatke o določeni registrirani .si domeni kot tudi informacijo o tem ali je določena domena še nezasedena.

 

Cena domen
Kot že rečeno se cena registracije oziroma podaljšanja domene oblikuje popolnoma svobodno na trgu. Glede na to, da je do lanskega decembra Arnes zaračunaval registrarjem 4.000 tolarjev za posamezno transakcijo, so se cene .si domen brez vključenega davka na dodano vrednost gibale v razponu od 4.000 do 6.000 tolarjev. V zadnjih nekaj mesecih se je cena .si domen pri večini registrarjev znižala, saj je Arnes spustil ceno posamezne transakcije na 2.400 SIT in tako na veliko veselje vseh udeleženih akterjev v procesu registracije domen izpolnil eno vendarle izpolnil eno izmed danih obljub izpred leta dni.

Ko že ravno omenjamo cene se velja nekoliko poigrati tudi s številkami, da boste videli kako donosen je lahko posel z domenami. Ob podatku, da je bilo od 1.aprila 2005 do 7. marca 2006 registriranih 20.906 .si domen, nam preprost izračun pove, da je Arnes na račun novih pravil pospravil v svoj žep cca. 80 milijonov tolarjev. Podobno velik znesek lahko Arnes kljub znatnemu znižanju cen pričakuje tudi letos, saj je bilo na dan 9.3.2006 registriranih 38.705 domen (trenutno stanje števila registriranih domen lahko spremljate na naslovu www.arnes.si/domene/statistika.shtm).


<slika> Letni prirast registriranih domen (vir: www.arnes.si)

Prav zanimivo pa bo število domen ponovno preveriti med poletnimi meseci, saj se bo v naslednjih dveh mesecih morala podaljšati večina vseh registriranih domen. Predvidevamo, da lahko skupno število registriranih domen upade tudi deset odstotkov ali več saj nosilci domen ne bodo podaljšali vseh domen, ki so jih lani ob sprostitvi trgovanja v veliko primerih zaradi špekulativnih razlogov, strahu pred konkurenco ali pa lastne grabežljivosti precej nepremišljeno nakupovali. Da lahko pride do precejšnjega odstopanja med številom domen, ki so bile registrirane lanskega aprila in med številom domen, ki bodo v tem mesecu podaljšane, opozarja tudi Povše Golobova: »Glede na to, da tudi nimamo nobenih statističnih podatkov iz preteklih let, saj je to prvo podaljšanje registracij, se lahko opremo le na izkušnje nekaterih drugih nacionalnih registrov. Pa še v tem primeru se odstotki podaljšanih domen precej razlikujejo med posameznimi državami. Nasploh velja, da je odstotek domen, ki se podaljšajo prvič, nižji od tistih, katerih registracija je že bila podaljšana vsaj enkrat. Odstotki se gibljejo od 50 do 80, tako da so napovedi o tem koliko domen, ki so bile registrirane 4.4.2005, bo podaljšanih, skrajno nehvaležne.«

Kako podaljšati registracijo domene pod .si?
Če želite obdržati domeno, jo je potrebno pred iztekom enoletnega obdobja, ki začne teči od dneva registracije, podaljšati. Podaljšanje registracije domen poteka izključno preko registrarjev, ki morajo najkasneje do poteka registracije domene pri Arnesu sprožiti zahtevo za podaljšanje in plačati podaljšanje registracije domene. Če tem pogojem ni zadoščeno, dobi domena naslednji dan po poteku status "v karanteni", ki lahko traja največ 30 dni. Če v tem roku ne pride do ene izmed naslednjih transakcij: podaljšanje registracije domene, prenos domene na drugega nosilca ali do zamenjave registrarja, je domena izbrisana iz baze registriranih domen in tako postane na voljo za registracijo vsem upravičencev.

Zanimivo je, da mesec dni pred potekom večine domen, ni bilo na Arnesovi spletni strani zaslediti nobenega obvestila, ki bi se nanašal na podaljšanje domen. O razlogih zakaj Arnes ne bo prek e-pošte obveščal lastnikov domen, da jim bo npr. čez mesec dni potekla domena in da bi jo bilo pametno pravočasno podaljšati, je spregovorila Barbara Povše Golob:« V skladu s Splošnimi pogoji je vse transakcije z domenami (registracija, podaljšanje, …) mogoče opraviti izključno preko registrarjev. Portal za registrarje vsakemu registrarju omogoča, da si pripravi seznam vseh domen, ki potečejo v določenem obdobju, npr. v prihodnjem mesecu. Registrarji lahko sprožijo zahtevo za podaljšanje registracije domene že 60 dni pred potekom. Arnes bo v nekaj dneh na domačih straneh objavil navodila za podaljšanje registracije domene, čeprav so navodila že dolgo objavljena v pogosto zastavljenih vprašanjih in odgovorih(http://www.arnes.si/domene/pogosta_vprasanja_in_odgovori.html#18). Za podaljšanje domene in obveščanje nosilcev so zadolženi registrarji, zato se Arnes ne želi vmešavati v njihovo delo. Če pa bo kazalo, da 15 dni pred potekom domen večina registrarjev še ne bo sprožila zahtev za podaljšanje, bomo kljub temu nosilce po elektronski pošti seznanili s postopkom za podaljšanje in s posledicami nepodaljšanja.«


INTERVJU
O težavah in zapletih, ki so jih prinesla nova pravila registracije domen smo se pogovarjali z Barbaro Povše Golob, vodjo registracije domen pri Arnesu.

Moj mikro: Zanima nas, zakaj se lani niste držali pravil igre, ki ste jih mimogrede sami napisali, in po katerih bi naj vse domene registrirane pred 4.aprilom 2005, potekle 6. junija 2005? Roke za podaljšanje domen ste namreč večkrat podaljšali?
Projekt podaljševanja »starih domen«, torej domen, ki so bile registrirane v skladu s Splošnimi pogoji, ki so veljali do 4.4.2005, je bil zelo zahteven. Arnes je že decembra 2004 objavil, da bodo domene, ki bodo oz. so bile registrirane pred 4.4.2005, potekle 6.6.2005. Nosilci, ki so želeli te domene uporabljati po navedenem datumi, so morali podaljšati registracijo domen preko izbranega registrarja. Arnes je vse nosilce “starih” domen pisno obvestil v začetku maja in pismu priložil tudi obrazec za izbiro registrarja.

Ker je bilo do 6.6.2005 uspešno podaljšanih manj kot polovico “starih” domen (približno 11.000), je Arnes prestavil rok za izbris teh domen na 12.9.2005. V nasprotnem primeru bi številna podjetja zaradi nedelovanja njihovih spletnih strani in elektronskih naslovov lahko občutila precejšnje motnje v poslovanju. Nosilce vseh nepodaljšanih domen je Arnes skušal obveščati po telefonu, poslani pa sta bili še dve priporočeni pismi, prvo sredi junija, drugo konec avgusta.

12.9.2005 je status “v karanteni” dobilo 6.564 domen (iz vrhnjega DNS strežnika za .si so bili umaknjeni DNS zapisi za te domene, niso pa še bile na voljo za registracijo). Nosilci teh domen so bili pisno obveščeni, na kakšen način je mogoče te domene „obuditi“, vendar se jih je le malo odločilo za podaljšanje domen, zato je bilo 13.10. več kot 6.300 domen izbrisanih. Z obširno akcija obveščanja nosilcev “starih” domen in podaljšanjem roka za izbris teh domen je Arnes poskrbel, da so bile izbrisane izključno domene, ki jih nosilci niso več želeli uporabljati, zato v zvezi z izbrisom ni prejel niti ene pritožbe.

Moj mikro: Za določene domene je ob sprostitvi trgovanja vladalo veliko zanimanje. Verjetno je prišlo tudi do primerov, ko je neko podjetje registriralo domeno, ki bi po vsej logiki morala pripadati drugemu podjetju. Koliko domenskih sporov je dejansko nastalo in kako so se reševali (sporazumno, s plačilom odškodnin, s tožbami ali kako drugače)?
Arnes je obenem s sprostitvijo pravil za registracijo domen 4.4.2005 v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki vzpostavil tudi postopek za alternativno reševanje domenskih sporov (postopek ARDS). Ker so stara, stroga pravila že sama po sebi preprečevala domenske spore v zvezi s kršenjem pravic intelektualne lastnine, smo pričakovali, da bodo ena od posledic vzpostavitve novega sistema za registracijo tudi domenski spori, ki jih prej ni bilo. Vendar se je izkazalo, da je število sporov izredno majhno.

V letu 2005 je bilo sproženih 6 domenskih sporov po postopku ARDS za 8 domen. Trije so se zaključili s poravnavo, v treh primerih (za 5 domen) pa so razsodniki, ki jih je imenoval predsednik razsodišča ARDS, prof. dr. Krešo Puharič, izdali odločitve: dvakrat v korist pritožnika in trikrat v korist nosilca domen. Seznam odločitev in tudi same odločitve so javno objavljene na naslovu http://www.arnes.si/domene/ARDS/odlocitve_ards.html.

Rada bi poudarila, da je odločitev postopka ARDS lahko izključno prenos domene na drugega nosilca, izbris domene ali pa »ni spremembe«. Postopek NE odloča o morebitnih odškodninah. Morebitne odškodninske tožbe morajo prizadete stranke sprožiti na sodišču. Postopek ARDS prav tako ne preprečuje, da bi v spor vpletene stranke v primeru, ko z odločitvijo razsodnika ARDS niso zadovoljne, sprožile sodni postopek. Vendar Arnesu ni znano, da bi sodišče že obravnavalo kakšen spor glede .si domen.
 

Moj mikro, april 2006

Leave a Reply

Your email address will not be published.

top